Pompeji
Pompêje in druga mesta ob Neapeljskem zalivu je 24. avgusta leta 79 uničil piroklastični tok ognjenika Vezuv. Do izbruha, prebivalci sploh niso vedeli da je Vezuv vulkan. Izbruh ognjenika je opisal Plinij mlajši, katerega stric, znani pisec, učenjak in častnik Plinij starejši, je umrl, ko je poskušal z majhno skupino ladjic in ribiških čolnov rešiti ujete v okoliških obmorskih mestih.
Odkritju Pompejev je botrovalo naključje
Pompeje so odkrili po naključju leta 1748, ko je neki kmet s plugom zadel ob bronast predmet. Leta 1710 so odkrili marmorne plošče na mestu, kjer je bilo nekoč mesto Herkulaneum. K obširnejšemu izkopavanju jih je gnala želja, da bi našli zaklade.
Prebivalci Pompejev so se imenovali Oski. Dobra lega je privabila Grke, Samnite, Etruščane in nastalo je rimsko mesto. Na začetku je živelo v Pompejih 3000 prebivalcev. Ob vpadu Rimljanov je mesto zdržalo eno leto, kasneje pa se je mesto vdalo.
Pompeji, mesto visoko na lestvici rimskega imperija
Pompeji so bili v primerjavi z ostalimi rimskimi mesti majhni, vendar so bili zaradi dobrega podnebja ter rastlinstva bolj priljubljeni od Rima. Potres je kasneje porušil mesto do tal, a so ga kasneje obnovili in se je ponovno razcvetelo. Pompejski forum se je nahajal na zelo ugodnem mestu zaradi prelepega zaliva ter vulkana Vezuva. Najpomembnejši prostor za prebivalce je bila tržnica, ker so bili Pompejci trgovsko zelo razviti, trgovali so predvsem s sadjem ter zelenjavo.
Življenje v Pompejih
Za Pompejce je bilo tudi značilno, da so zelo skrbeli za svojo higieno. Imeli so svoje terme, tam so imeli kopališče, telovadnico, najzanimivejši del mesta pa so bile vroče kopeli. Imeli so tudi ogrevanje, kar je bilo takrat za tiste čase prava redkost. Pompejci so imeli tudi amfiteater, ki je bil veliko lepši od rimskega. Sprejel je do 5000 obiskovalcev. V njem so potekali gladiatorski boji. Pompejci so za gradnjo hiš uporabljali apnenčast kamen in lehnjak. Hiše so pokrivali s strešniki. Najznačilnejša hiša je imela atrij ter zunanji vrt, vendar so kasneje hiše postale še prostornejše in bogatejše. Bile so udobne, vendar bilo je hrupno zaradi trgovskih cest. V Pompejih so bile zelo priljubljene tudi pekarne. Pri odkopavanju so v peči odkrili celo star kruh, saj vanjo ni prodrl pepel. Arheologi so se zelo začudili, saj je bil kruh enak kruhu v tistem času — torej 1700 let pozneje! Tudi tkali so veliko, kajti tkanine so bile v tistih časih zelo dragocene. Tkali so na ročnih statvah. Zanimivo je, da so tkanine bolj cenili kot kožuhovino, ki je niso veliko uporabljali (povzeto po Wikipediji).
Za ogled Pompejev sva imela čudovit sončen dan. Ne prevroče, ne prehladno. Avto sva parkirala na enem izmed privatnih parkirišč, kjer sta nama starejša možaka obljubila, da za ceno 10 EUR-ov dobiva 4 ure parkinga in še varovanje. OK, naj bo. Parkirala pa sva dejansko 20 m od vhoda do Pompejev.
Ogledala sva si mogoče polovico mesta in že za to sva porabila kakšne štiri ali celo pet ur. Res je, kar navajajo viri. Herculaneum je neprimerno bolje ohranjen, vendar Pompei so neprimerno večji. Tudi lega je idilična. Pogled na ulice in zgradbe nekdanjega mesta se konča ob vznožju mogočnega Vezuva.
