Youtube
Instagram
  • Samarkand in the night, amir Timur mausoleum.
  • Samarkand, entrance to the Shah i Zinda
  • Samarkand, in the land of fairy tales.
  • Only the moon was a witness to all this beauty. (our camp in the canyon on the river Charyn, southeast Kazakhstan)
  • Only the moon was a witness. (our camp in the canyon on the river Charyn, southeast Kazakhstan)
  • The canyon on the river Charyn. Fantastic place for hiking. Hard to meet anyone. The lost world of ancient ocean.

Follow Me!

Archives
Potovanja Zgodbe s potovanj

Ko avto več ne gre

on
December 25, 2018

Po M41 do najvišje točke poti

Danes nas čaka še en hud izziv. Prečkati najvišji prelaz na naši poti. Prelaz Ak-Baital je z 4.655 n.m. najvišja točka tako legendarne Pamir highway, kot tudi celotne naše poti. Glede na to, da je M41 ali Pamir higway druga najvišje ležeča cesta na svetu, bi višjo točko za vožnjo z vozilom, precej težko našli.

Sonce je že precej nizko, ko vozimo ob jezeru Karakul. Kar malo smo pozabili, da smo že skoraj cel dan na nadmorsko višini cca 4.000 m. Kot kaže so se naša telesa že kar navadila ali pa nas je pogled na okoliško pokrajino tako prevzel, da smo na tuzemeljske probleme kar malo pozabili. Pokrajina je resnično spektakularna. Tako povsem drugačna od pogledov, ki smo jih bili deležni v Kirgiziji. Barva neba, barve gora, vse je tako drugače. Kot, da bi ob prehodu zadnjega prelaza, prišli na drug planet. Resnično je drugače in neizmerno lepo. Vožnja je zaenkrat čisti užitek. Kaj užitek, čisti vrhunec za vsakega sanjača pravih izzivov in avantur.

Na M41, na Pamirski cesti
Na M41, na Pamirski cesti

Vožnja avtomobila na velikih višinah

Izkušnje sedanjega potovanja kot tudi izkušnje iz preteklih potovanj, so nas naučile, da višine do cca 3200 n.m. ne vplivajo kaj dosti na moč motorja. Seveda tukaj govorim o prisilno polnjenih motorjih (avtomobili s turbinami). Takšne višine smo imeli že možnost izkusiti v Iranu, Maroku, Kirgiziji in še verjetno kje.

Problemi se začnejo z višino nekje cca 4.000 n.m. To je bila za nas nova izkušnja v Kirgiziji. Avtu preprosto zmanjka moči. Prava muka predstavlja že speljevanje v klanec. Pomaga le “pumpanje” gasa in hitro spuščanje sklopke. Da o jutranjih težavah sploh ne govorim. Motor ima zjutraj takšen zvok, kot da ima za seboj že milijon kilometrov. Čuje se klenkanje in iz njega ne dobiš prav nobene moči. Že malo večji kamen je prevelika ovira. Situacija se izboljša, ko se motor segreje na delovno temperaturo.

Na tem mestu moram povdariti, da ima naš Mitsubishi 430 Nm navora ter 133 kW (180 KM) moči. Tako, da v normalnih razmerah je motorne moči več kot dovolj.

Naše vozilo Mitsubishi L200:

  • Letnik:2016
  • Dolžina vozila: 528 cm
  • Masa praznega vozila: 1.875 kg
  • Masa vozila na poti: cca 3.000 kg
  • Moč motorja: 430 Nm, 133 kW
  • Vlečna zmogljivost 3.100 kg
  • Pogon 4×4 z zaporo diferenciala in reduktorjem

 

Prelaz z najvišjo točko Pamirske ceste, kot tudi našega potovanja
Prelaz z najvišjo točko Pamirske ceste, kot tudi našega potovanja

Ampak, sedaj niso normalne razmere. Avto je polno obremenjejn. Zunaj je neverjetnih 30°C in čaka nas vzpon na skoraj 4.700 n.m. Bomo videli. Počasi pričnemo z vzponom. Ves čas živčno pogledujem proti navigaciji kako visoko smo, koliko imamo še do vrha. Na armaturni plošči budno spremljam temperaturo motorja. Ta je ves čas konstantna. To je OK. Ampak čutim, kako priganjam avto, kako ga moram tiščati v obrate. Zadn ji del poti prevozim celo v prvi prestavi. Ne smem dovoliti, da bi obrati preveč padli, v kolikor pa ga držim v visokih, tvegam pregrevanje motorja. Zunaj je skoraj 30°C!

Dozdeva se mi, da je zrak, ki priteka v kabino skozi reže prezračevanje vedno toplejši. Klimo smo že davno ugasnili. Motorju poskušam pomagati z dodatnim hlajenjem. To napravim tako, da povečam ventilacijo in s tem vsaj del toplote odvajam v kabino. Leta nazaj sem si tako pomagal pri enem izmed mojih vozil, ki je imelo težavo s pregrevanjem. Tedaj je delovalo, mogoče bo pomagalo tudi sedaj.

Končno smo na vrhu. Kako sem si odahnil. Velik kamen se mi je odvalil od srca. V kolikor bi rekel, da je šlo zlahka, bi se zlagal. Imel sem občutek, da bi še mogoče zmogel kakšnih 200-300 višinskih metrov, kaj več pa tudi ne.

TAGS
RELATED POSTS

LEAVE A COMMENT