Soteska Todra

Potovanja
Youtube
Instagram
  • Samarkand in the night, amir Timur mausoleum.
  • Samarkand, entrance to the Shah i Zinda
  • Samarkand, in the land of fairy tales.
  • Only the moon was a witness to all this beauty. (our camp in the canyon on the river Charyn, southeast Kazakhstan)
  • Only the moon was a witness. (our camp in the canyon on the river Charyn, southeast Kazakhstan)
  • The canyon on the river Charyn. Fantastic place for hiking. Hard to meet anyone. The lost world of ancient ocean.

Follow Me!

Archives

Dolina reke Todra

Nismo še se dobro oddaljili od prelaza, ko so se nad nebom ponovno začeli zbirati grozeči se oblaki. Prav vse dni pod Visokim Atlasom so se popoldan oziroma proti večeru razvile močne nevihte. Glede na le dobrih 100 km od največje puščave na svetu mi je bilo to kar malo nevsakdanje. 

Kakšnih 70 kilmoetrov poti po bolj ali manj popolnoma praznih cestah nas je ločilo od ene najdramatičnejših poti oziroma sotesk na svetu. Na tako znano podobo soteske Todra. Že zadnjih 10-15 kilometrov je bilo fantastičnih. Na prizor, ki pa se odvije ob vstopu v zadnji del soteske, pa se verjetno prav nikdar popolnoma ne navadiš. Preprosto je prelep in preprosto je preveč dramatičen.

Začetek poti reke Todra
Začetek poti reke Todra

Zaradi svoje neizmerne lepote je ta zadnji del s turisti precej oblegana točka. Zraven Marakeša in Fesa je soteska Todra verjetno najprepoznavnejša podoba Maroka. Težko boste našli prospekt ali gradivo o Maroku, kjer ne bi videli te slike. Seveda, vse to botruje k precejšnji gneči tako s strani domačih ponudnikov kot tujih kupcev.

Nič ne de. V mislih že imam načrt, ki pa sem ga seveda do primernega trenutka zadržal zase. V precej poznih popoldanskih urah se namenimo poiskati prostor za kampiranje. Seveda čim bližje soteske. Le nekaj kilometrov naprej najdemo prelepo oazo, kjer se nahaja majhen kraj. In v tem kraju kar nekaj priložnosti za prenočevanje. Mi smo si seveda izbrali majhen kamp ob reki in pod samimi palmami. Prvič v življenju bom spal pod afriškim nebom pod palmami in to v prelepi oazi.

 

Pravljice še živijo
Pravljice še živijo

Kamp v katerem smo si našli svoje mesto je velik za cca 15-20 šotorjev, nič več. Je pa del manjšega družinskega hotela. Celoten objekt in dvorišče so tvorili izreden ambient. Ne samo, da je bilo brezhibno čisto. Bilo je tudi izredno pomirjujoče.

Poslušam divji reko, ki se je končno osvobodila primeža soteske. Dvignem pogled in uzrem gozd palm. Nad palmami pa v zadnjih sončnih žarkih žarijo skalnati klifi, ki so popoln kontrast zeleni barvi. Žarijo v rdečo – peščeni barvi. Prelep prizor, to je Maroko, pravzaprav to je ena izmed podob Afrike, katero sem sanjal od otroštva.

TAGS
RELATED POSTS