Ural 2016 – I.del – do Skandinavije

August 24, 2016
Posted in Potovanja
August 24, 2016 Andrej Pulko

Z avtom do Skandinavije

Pot do severa je bila določena že vsaj dva meseca pred odhodom, in sicer z nakupom vozovnic za trajekt Sassnitz – Trelleborg. Prva varianta je predvidela pot preko baltskih držav. Kasneje smo se zaradi prihranka časa odločili za najkrajšo pot do Švedske in nato dalje proti Norveški.

Kot smo videli kasneje, se je odločitev nočne vožnje s trajektom izkazala za zelo dobro, saj na ta račun nismo izgubili dragocenega časa, ki ga na tako tempiranih potovanjih vedno primanjkuje.

Za cestnine po Skandinaviji velja sledeče. Švedska nima cestnin, Norveška ima avtomatsko cestninjenje, Finska prav tako nima cestnin. Za Norveško je postopek sledeč: preko interneta se prijaviš na njihovi strani (http://www.autopass.no/en/visitors-payment), kjer pustiš vse zahtevane podatke in nato brez skrbi uživaš na prelepih cestah Norveške. Ko se vrneš prejmeš račun za porabljeno cestnino.

Kot sem že omenil, smo rezervirali in plačali trajekt od severa Nemčije do juga Švedske. Pot je dolga cca 50 km, kar znese polovico poti prečkanja Jadrana (Ancona – Zadar ali Bari – Split). Zelo prijetno smo bili presenečeni, ko je znesek za 4 odrasle osebe in za osebno vozilo bil 80 EUR, kar se nam je vsem zdelo ultra ugodno.

Torej pot od doma do Sassnitza je potekala brez kakršnih koli težav. Na pot smo krenili nekje ob 6:00 zjutraj in z umirjeno vožnjo smo bili v luki Sassnitz nekje ob 21:00, kar je pomenilo prijetni dve uri rezerve. Pot je dolga nekje 1250 km in nas je vodila v smeri Maribor – Dunaj – Praga – Dresden – Berlin – Sassnitz. Ceste so ves  del poti odlične in z relativno zelo malo prometa. Vinjeto potrebujemo za Avstrijo in Češko. Cena goriva je praktično povsod enaka, tako da ni potrebno kaj dosti razmišljati o mestu tankanja.

Do trajektne luke smo prišli zgolj z natisnjenim papirjem, ki sem ga prejel ob rezervaciji kart. Upal sem, da nisem česar spregledal in pozabil še kakšnega papirja doma. Z rahlo nejevero sem sprintan list papirja pokazal gospe na šalterju. V sekundi ali dveh sem že imel v rokah originalne karte brez enega vprašanja. Učinkovitost sistema 100%.

Že stojimo v vrsti in tik pred vkrcanjem izkoristimo priložnost brezcarinske cone ter se opremimo s kartonom piva po polovični ceni. Sedaj pa smo resnično pripravljeni.

NAMIGI

  • Vsaj mesec ali dva pred odhodom se opremite s cestnimi kartami, nikakor se ne zanašajte samo na GPS naprave
  • V večini “odmaknjenih” držav kart ne morete kupiti na črpalkah, naročite si jih preko interneta kak mesec ali dva pred odhodom
  • Predvsem začetek poti ali po možnosti vse daljše odseke poti načrtujte tako, da na pot greste zgodaj zjutraj in nikakor pozno zvečer ali ponoči (tudi nekaj ur spanca je zlata vredno)
  • Že kakšnih 10 dni pred odhodom izvedite poskusno pakiranje, saj tako ni zadnji dan pred odhodom nepotrebnega dodatnega stresa

Leave a Reply