Youtube
Instagram
  • Samarkand in the night, amir Timur mausoleum.
  • Samarkand, entrance to the Shah i Zinda
  • Samarkand, in the land of fairy tales.
  • Only the moon was a witness to all this beauty. (our camp in the canyon on the river Charyn, southeast Kazakhstan)
  • Only the moon was a witness. (our camp in the canyon on the river Charyn, southeast Kazakhstan)
  • The canyon on the river Charyn. Fantastic place for hiking. Hard to meet anyone. The lost world of ancient ocean.

Follow Me!

Archives
Potovanja

Ural 2016 – II.del – Skandinavija – vse do Lofotov

on
August 26, 2016

Pot do Skandinavije, dežele vikingov

Kljub prelepi jasni noči je na palubi bril mrzel veter, ki je segel vse do kosti. Nekaj najbolje pripravljenih in pogumnih je že počivalo v spalkah na klopeh na vrhnji palubi tega velikega trajekta. Drugi so iskali zavetje pred mrzlim vetrom, ki je napovedoval kaj nas na severu čaka.

Vzdušje na trajektu je bilo odlično. Trajekt je bil poln otrok in mladih. Izpluli smo nekje ob 23:00 uri. Teh prvih 15 ur vožnje, cel postopek vkrcavanja je počasi puščal posledice, ki so se kazale v rahli utrujenosti in želji po spuščanju težišča. Pozitivna energija je preplavljala naša telesa in očitno še telesa mnogih potnikov. Kljub povišanemu utripu bi stavil, da sem celo zaspal za kakšne pol ure ali celo več.

Že so se prižgale luči, kar je znak, da se bomo vsak trenutek izkrcali. Čaka nas sever, čaka nas dežela Dedka Mraza in Božička, dežela prelepih naravnih lepot, divjine, dežele visokega standarda, …

S trajektom iz Nemčije na Švedsko
Nočna vožnja iz Nemčije na Švedsko

Prečkanje zahodnega dela Švedske

Se še ni zdanilo ko že vozimo po jugozahodni obali Švedske. Malmö je kar hitro za nami. Po nekaj urah in po prvem dodatnem sloju oblačil še Gothenburg. Za poglobljeno iskanje doživetij na Švedskem bomo morali poiskati čas kdaj drugič. Tokrat je planirano zgolj prečkanje po najkrajši poti do Osla. To prečkanje je dolgo slabih 500 km.

Bolj ali manj smo vsi brez spanca že kakšnih 30 ur, kar pa se v avtu prav nič ne pozna. Besede in debate tečejo v “eno”. Tako se nam tudi zgodi, da smo skoraj spregledali mejo med Švedsko in Norveško. Na mejo opozarja manjša tabla in to je vse.

Dan se prične prevešati v pozno popoldne, ko se počasi približujemo naši prvi planirani točki in sicer fjordu Geiranger. V kolikor se bo doživljanje okolice stopnjevalo z enakim tempom, kot se odvija to popoldne, potem nas bo Norveška absolutno navdušila. Vožnja je podobna treningu kakšnega kratkoprogaša, saj je sestavljena iz kratkih pospeševanj kateremu hitro sledi zaviranje, fotografiranje in postopek se ponovi.

Prvi dan po Skandinaviji nas je navduševal s prelepimi cestami in infrastrukturo, ki je vsa podrejena naravi, ki to infrastrukturo obdaja.

Geiranger fjord

Do fjorda vodi pot preko prelaza, kjer temperatura ni kaj dosti nad ničlo. Že na prelazu iščemo možnost kampiranja. Žal se vse do fjorda ne pokaže kaj dosti priložnosti. Še tam kjer pa je kakšen košček ravnega, pa so pašniki. Zaradi nepokošene trave so nam kmetje namignili, da bi raje videli, da bi kampirali kje drugje in ne ravno na njihovem koščku trave. Tako nam ne preostane nič drugega, kot spust vse do fjorda in kampa v njegovi neposredni bližini.

Ne morem verjet, ne morem verjet slišim iza hrbta. Sprva mi niti ne potegne, ampak kar hitro ugotovim, da to ni nihče iz naše skupinice. Po naglasu mora torej bit en drug pristen Štajerc. Spoznamo Darka in po vsega nekaj besedah se dogovorimo za večer na njegovi, pravzaprav na njuni terasi. Dogovorjeno, storjeno. Kako prav bo sedaj prišlo pivo, ki smo ga zadnji trenutek nabavili pred vkrcavanjem. Darko in njegova partnerica potujeta z motorjem v nasprotni smeri od nas. Prihajata iz Norkdapa. Beseda teče in z njimi tudi pivo. Polni navdušenja poslušamo njune pripetije, ki jih podkrepita s fotografijami. Še zadnje kotičke naše duše napolni popotniški duh.

NAMIGI

  • V kolikor vas pot zanese blizu Geirangerja, brez pomislekov kampirajte v uradnem kampu. Lokacija prelepa, kamp na pol prazen. Za avto, dva šotorja in štiri osebe smo plačali nekaj manj kot 40 EUR-ov
  • Obvezna je vožnja preko trolovih stopnic – Trollstigen. Ob lepem vremenu se pred vami pokaže ena najlepših cest na svetu. 
  • Kljub zagotovilom, da je v Skandinaviji dovoljeno kampiranje praktično povsod, to vzemite z rezervo, ni ravno tako. Kjer koli blizu naselij vas bodo ob jezerih in rekah pričakali napisi, da je to privatno zemljišče in da kampiranje ni dovoljeno
Po cesti 63 do ledeniskih jezer na vrhu prelaza
Po cesti 63 do ledeniskih jezer na vrhu prelaza

Prvo spanje pod milim nebom, no ne ravno saj smo spali v šotorih, je za nami. Noč je bila kar precej mrzla. Ampak vse odtehtajo sončni žarki, ki že osvetljujejo prelep Geiranger. O Geiranger ne bom izgubljal besed, saj lahko ogromno preberete na spletu, sam bom le dodal, da je resnično prekrasen.

Za našo pot po Norveški smo si zadali obisk vsaj enega mesta. Izbrali smo nekdanjo vikinško prestolnico Trondheim, ki navdušuje s svojo barvitostjo. Vsekakor priporočamo. Brez najmanjših težav prispemo z avtom do samega centra. Iskanje parkirnega mesta končamo v vsega minuti, saj je bilo na voljo ogromno parkirnih mest vsega nekaj metrov od velike zanimivosti Trondheima, in sicer velike gotske katedrale Nidaros. Kratek sprehod po Trondheimu smo zaključili z ogledom skladišč ob ustju reke Nidelve in s sprehodom po starem mestnem jedru.

Trondheim, nekoc vikinska prestolnica
Trondheim, nekoc vikinska prestolnica

Kampiranje na Norveškem

Včasih ne moreš verjet, kako težko je tudi v deželi kot je Norveška najti vsaj približno normalno mesto za prenočevanje. Po kakšni slabi uri iskanja nam ga je končno uspelo najti. Ko smo postavili šotora je bila ura že blizu polnoči. Hvala bogu, da nas je Zorica počastila v Trondheimu in da nam sedaj ni potrebno kuhati še večerje. Saj ne manjka dosti in bi ta večerja lahko bila zajtrk. Pozna ura pa nikakor ni ovira za prvo testiranje našega kajaka. Prva polnočna aktivnost, kateri pa jih je sledilo še nemalo, saj noči v polarnem krogu so za vse drugo kot za spanje.

Zjutraj nas je pričakal dež. Pospravljanje kampa ob napadanju rojev drobnih mušic in dežju, ki je dodobra namočil vso našo opremo, ni ravno najbolj romantično opravilo. Ampak, saj smo vedeli kam gremo. Ali ne?

Še kratek postanek ob poti in že prečkamo polarni krog. Prečkamo ga na majhnem prelazu, kjer je dež, mrzlo, tik pred snegom. Vreme super, če ga gledaš iz kakšne gorske koče, če pa moraš v takšnem spati zunaj, pa ni ravno nekaj, s čimer bi želel očarati svojo izvoljenko.

Po kakšni uri ali še manj ponovno sije sonce. Norveška ponovno sije v svoji najlepši luči.

TAGS
RELATED POSTS

LEAVE A COMMENT