Nordkapp (kratko javljanje s poti)

Včeraj smo dosegli Nordkapp. Po kar nekaj vremensko obupnih dneh smo se končno prebudili v lep sončen dan. Tako je tudi bilo vse dokler nismo dosegli Nordkappa. Tukaj pa vtis, kot da se mrzlega pozno jesenskega meglenega dne vzpenjamo na kakšnega dvatisočaka. Zunaj kakšnih 5°C, močan veter in megla. Mrzlo!!!

Stopimo na razgledno ploščad in se zazremo v daljavo. Odkrije se nam »prelep« pogled na morje megle. Vidimo prav NIČ! Sranje, pa tako smo upali, da se nam bo vsaj tukaj razprl pogled na ples sonca po gladini morja. Sonce le zdrsne po morski gladini in je že nov dan poletni dan.

Hitro sklenemo, da bomo vztrajali. Šotor postavimo tip ob klifu, kjer pasovi megle bruhajo tam nekje iz globine pod nami. Vedeli smo, da bo noč izredno mrzla in vetrovna. Mogoče pa bo zjutraj vse drugače.

Vsake toliko nas predrami močan sunek vetra, ki udarja v šotor. Kaplje dežja in pršenje morske pene, ki jih močan veter prinaša preko klifa počasi ugašajo zadnje upanje na lepo jutro.

Stiskanje v šotoru in še zadnja kratka etapa spanja. Vztrajanje se je izplačalo. Končno barva šotora zasije v svoji živi rdeči barvi. Šotor je obsijalo sonce.