Grčija – Lefkada

May 1, 2012
Posted in Potovanja
May 1, 2012 Andrej Pulko

Zahodna obala Grčija

Otok Lefkada

Ionski otok Lefkas, grško Lefkada, je eden izmed otokov z najlepšimi plažami v Sredozemlju. Lefkada meri 35 km od severa proti jugu in 15 km od vzhoda proti zahodu. Njena površina je 336 km2. Njena najvišja točka je gora Stavrota s 1158 m nadmorske višine, ki se nahaja na sredini otoka. Na vzhodni obali otoka so mala letovišča Lygia, Nikiana in Perigiali, vsa so severno od Nidri, ki je največje naselje na otoku. Nahaja se v zavetju na lokaciji z razgledom na Skorpios (otok), ki je v lasti Aristotel Onassisa, Meganissi in drugih majhnih otokov, kot tudi grške celine.
20 km južno od Nidri je letovišče Vasiliki, windsurfing center. Južno od kraja Vasiliki je Cape Lefkada, kjer naj bi grška ženska pesnica Sapfo skočila v smrt s 30 m visokih sten.

Znana plaža Porto Katsiki se nahaja na zahodni obali Lefkade. Lefkada je bila povezana s celinskim delom Grčije, dokler niso v 7. stoletju pred našim štetjem izkopali jarek na svoji ožine.

Vožnja po Lefkadi, kot po botaničnem vrtu

Na Lefkado sva prispela po krajši vožnji iz Hada. Ko sva zapustila gričevnat svet sva prispela na priobalen raven pas, ki je poln manjših in večjih kmetijskih površin. Zelo dolgo sva se vozila ob izredno velikem morskem zalivu, na kar sva prišla do mesta, kjer naj bi prečkala zaliv. Dobil sem kar malo velike oči, ko je pred menoj izginila cesta in se je pokazalo le še morje. Kje pa je cesta, sem se spraševal. Prvič sem se peljal po tunelu pod morjem. Super. Ok, gremo dalje. Tako počasi prispeva na Lefkado. In glej ponovno presenečenje. Med celino in nasipom, ki povezuje otok je le ozek preliv. Mogoče 40 – 50 m. In v njem stoji trajekt. Kaj pa je sedaj to? Šele ko sva se peljala že po trajektu mi je potegnilo, da je trajekt dejansko most. Spet nekaj novega zame. Pot sva nadaljevala po V obali proti jugu otoka. Vsake toliko časa sva se ustavila in ogledovala obalo in otok. Tudi reportažne fotografije sva na vsakem postanku naredila. Otok naju je navdušil s prebogato floro. Deloval mi je kot botanični vrt. Ko sva prispela na skrajni jug otoka, pa naju je že začela dohitevat noč.

AP_Greece_2012_B_029

Najlepše plaže Evrope samo za naju, kampiranje

Misli že bežijo k: kje bova pa spala? Ali je kje primeren prostor za spanje. Nič, pregledujeva kotiček za kotičkom in iščeva. Greva še malo naprej. Vidiva odcep za plažo. Peljeva in peljeva. Popolna divjina. Kilometre nobene hiše. Že sva malo v dvomih, ko se začneva spuščat. Pred seboj zagledava osamljeno plažo. Nikjer nikogar. Nikjer žive duše. Na hitro parkirava avto in se v trenutku odločiva za mesto šotora. Malo vstran od morja, ja tukaj bo povsem OK. Povsem rutinirano postaviva šotor in takoj nato priprava večerje, dokler je še vsaj malo svetlobe. Pred sončnim zahodom še par nepozabnih posnetkov. Nato pa končno mir. Sediva na blazini, pred nama segret golaž, kruh, pločevinka piva ohlajenega v morju, butanje valov in neskončna širina morja. Ta trenutek sem najbogatejši na svetu. Fantastično. Po večerji še malo uživava nato pa utrujena lezeva v šotor. Ponoči pa me prebudi zvok morja. Kaj so valovi prišli do šotora? Saj to je nemogoče, si dopovedujem. Poslušam in poslušam. Zdi se mi, da že udarjajo v šotor, ampak ni mi iz tople spalne vreče. Nič, grem pogledat kaj se dogaja. Ne, ne. Morje je še vedno tam kjer je bilo, samo noč ima svojo moč. Brž nazaj v šotor.

,