Z avtom na jug Italije
Že dlje časa se nama je z Zorico pletla po glavi ideja in želja po obisku juga Italije. Kar nekajkrat sva že preložila potovanje, saj je bil predvsem vpliv zelo dragega goriva kot cestnin tisti faktor, ki je močno vplival na odločitev. Sedaj pa se je le ponudila priložnost. Nekaj v dobro sva imela pri agenciji Sonček, kar nama je precej pomagalo pri odločitvi.
Mimo Benetk proti Rimu
Kakor koli, ponovno sva v avtu in pred nama je cca 1200 km poti do najinega prvega cilja. Pred nama je pozno popoldne in že sva mimo Benetk, Padove in končno zavijeva proti jugu. Zakaj je vožnja na jug vedno tako romantična in polna nostalgije? Uživava v lepih panoramah, ki nama jih nudi pozno popoldansko sonce ter narava, ki se s polno močjo prebuja iz zimskega počitka. Noč naju ujame med Bologno in Firenzami. Kar malo stopim na gas, saj si želiva danes priti čim dlje. Prevoženi kilometri, ura in tudi adrenalin so naredili svoje. Lačna sva kot volkova. Kar na avtocesti greva jest, kjer kljub pozni uri dobiva zelo dobre testenine, ki pa so še toliko slastnejše, saj sva si jih naročila v italijanskem jeziku (prva večerja, ki sem si jo naročil v italijanščini 🙂 ; hvala Mitja)
Prespiva v Orvietu, tako da nama jutri ostane do Rima še nekje 80 km.
Prebudiva se v megleno celo rahlo deževno jutro. Nič ne de, dan je še dolg. Izmenično voziva po avtocesti kot po lokalnih cestah in z vsako uro je najin prvi cilj bliže. Ta cilj je majhen kraj na koncu polotoka približno 40 km južneje od Neaplja. Massa Lubrense je kraj, kjer sva imela prenočišče v majhnem skoraj idiličnem hotelu.
Čeprav sva imela za potovanje na razpolago zelo malo dni (vsega skupaj sedem), sva imela v grobem plan videti in si ogledati:
- Amalfiteansko obalo,
- Neapelj,
- Vezuv,
- Herkulanum,
- Pompeje,
- in ob povratku še vsaj del vzhodne obale Italijanskega škornja.
Glede na nič kaj vzpodbudno vremensko napoved in znano kaotičnost vožnje po lokalnih cestah, sva ostala zelo previdna pri podrobnih načrtih in željenih ciljih.
