Iz Mongolije preko ruskega Altaja do Kazahstana

V Mongoliji smo dosegli skrajno vzhodno točko našega potovanja. Pred nami so dnevi in dnevi vožnja na zahod. Ne samo na zahod, saj bomo precej hitro obrnili proti jugu, da slučajno ne bi bili prehitro doma.

Do Kazahstana smo imeli najkrajšo pot preko Kitajske, vendar administrativne prepreke so tolikšne, da nam na tem potovanju niti na misel ni padlo, da bi se šli kaj takšnega. V Kazahstan gremo preko Rusije. Na pol poti v ruskem delu Altaja zavijemo proti zahodu. Slovo od prelepega Altaja napovejo vedno nižji griči in sčasoma je pred nami tipična ruska pokrajina.

Težave s policijo v Kazahstanu

Po urah in urah vožnje po nekdaj asfaltnih cestah, končno pozno zvečer pridemo do meje s Kazahstanom. Zavarovanje avtomobila poskusimo urediti še na ruski strani. Zunaj brije neverjetno mrzel veter. Ves premražen hodim od pisarne do pisarne. Nikjer mi ne morejo urediti zavarovanja, saj nihče ne zna prebrati naših dokumentov. Kmalu obupam in se brez zavarovanja odpravimo na mejo. Pred nami avtomobil ali dva. Zapornice spuščene. Čakamo in čakamo. Ura je že nekje blizu polnoči. Od utrujenosti zaspim kar za volanom. Glasno bujenje ruskih carinikov nas predrami. Kar nekaj minut rabim, da ugotovim kje sem. Od utrujenosti me telo sploh ne uboga. Nekaj časa sploh nisem sposoben premakniti avtomobila. Končno mi uspe. Napotimo se iz avtomobila, kjer nas pričaka prah in peklensko mrzel veter. Nekaj minut pred polnočjo uspešno opravimo vse formalnosti in vstopimo v Kazahstan.

Privlečemo  se do najbližjega mesta in kar na prvem osvetljenem mestu parkiramo avto. Spanje v natlačenem avtu je lahko prav peklensko, ampak sedaj sem se ga veselil kot najboljšega hotela. Samo, da ne rabim več vozit.

Sončno jutro in nekaj ur spanja dela čudež. Smo kot prerojeni. Mine kar nekaj ur preden uredimo zavarovanje, menjamo denar, natankamo avto in med tem še dobro uro prerekanja s policijo in inšpektori ter končno lahko zapeljemo novim izkušnjam naproti. Planiramo vožnjo ob Kazahstanski vzhodni meji vse do tromeje med Kazahstanom, Kitajsko in Kirgistanom, ter nato vožnja ob južni meji vse do Uzbekistana.

V dveh dneh se uspemo prebiti do kanjona na reki Charyn. Zakaj prebiti? Ker ceste v tem delu Kazahstana so katastrofalne. Resnično so popolna katastrofa in ruska ruleta za vaš avto in vas v njem.