Korzika – severni del

November 7, 2020
November 7, 2020 Andrej Pulko

Korzika

Korzika, miniaturna celina, ki leži 200 kilometrov od francoske riviere. Je idealen kraj za odkrivanje starodavne dediščine in tradicij, za sprehod po legendarni GR20, uživanje v francoski kulinarki, občutenja ležernosti Mediterana in uživanju na prelepih plažah.

Korzika slovi kot čudovit obalni otok z bogato zgodovino in kulturo, različnimi geografskimi pokrajinami, slikovitimi mesti in edinstvenimi kulinaričnimi tradicijami. Ta gorata sredozemska regija je znana tudi po naravnih parkih in rezervatih, ki zasedajo skoraj polovico otoka.

Korzika s svojo osupljivo pokrajino, neokrnjenimi gozdovi, zasneženimi gorami opravičuje oznako “Otok lepote”. Ob obali najdemo privlačna pristaniška mesta, pobočja pa so posejana s slikovitimi vasicami.

Je raj za ljubitelje plaž, je raj za pohodnike in ljubitelje športa na prostem. Otok se ponaša z nekaterimi najbolj osuplivimi in razgibanimi pokrajinami v Evropi in 1000-kilometrsko obalo s prelepim morjem, ki je kot nalašč za snorklanje in potapljanje.

Čeprav je Korzika del Francije že od leta 1769, ima otok svojo kulturo. Osli še vedno hodijo po podeželju, glasba je edinstvena, v kuhinji pa so značilne posebnosti, kot so močni pikantni siri, kostanjeva polenta in kostanjevi piškoti. 

Nekaj dejstev o Korziki

– Velikost: 8.722 km2 (43 % Slovenije)

– Prebivalcev: 339.178 (16 % Slovenije)

– Najvišji vrh: Monte Cinto 2.706 m

– Ima več kot 120 vrhov višjih od 2.000 m

– Je četrti največji otok Mediterana (Ciper, Sardinija, Sicilija)

– Ima približno 1.000 km obale, od tega je tretjina peščene

– Dejansko je bila prodana leta 1768 Franciji

Po naporni nočni vožnji
Po naporni nočni vožnji

Naša pot na Korziko

Leto 2020 si bomo vsekakor zapomnili. Prav vsi. Vendar to leto si bomo zapomnili po skupnem imenovalcu, ki se imenuje Covid 19. Ta nevidni sovražnik se je zajedel v pore prav vsakega izmed nas. Končno smo si pred nečim edini. Ene je prizadel neposredno, druge posredno. Ampak neprizadetih praktično ni. Vendar seveda sledi provokativno vprašanje? Ali je v vsem tem tudi kaj pozitivnega? Povsem sem prepričan, da je. Čez leta in desetletja se bomo pogovarjali in razmišljali za nazaj. Glasno ali pri sebi bomo pritrdili, da je bila mogoče ena boljših stvari, ki se nam je zgodila v našem življenju. Končno občutimo, da nismo tako neranljivi in vsemogočni, kot bi si želeli verjeti. Ko se bo polegel strah in negotovost, bo prišlo spoznanje, ki bo nekatere napolnilo s trajnim mirom, druge pa s stalnim strahom in negotovostjo. Na vsakem izmed nas je, kako si tolmači dogajanja v času in prostoru.

V življenju so seveda bolj pomembne stvari kot so potovanja in potepanje po svetu. Seveda je na prvem mestu družbena odgovornost in vračanje družbi, ki nam je tako ali drugače pomagala zrasti do te mere, da sploh imamo čas in sredstva za preživljanje prostega časa, daleč vstran od svojih ognjišč. Vendar namen tega pisanja ni v poglabljanju negativizma, ki ga je tako ali tako bistveno preveč v času in okolju, ki nas obkroža. Sam menim, da idealnega časa v življenju ni. Prav vedno je “nekaj”. Vendar naučiti se moramo, da znotraj teh omejitev iščemo svoje meje. Čim višje in čim dlje. Življenje bo v vsakem primeru minilo. Na koncu naše poti bo le razlika, koliko smo si upali razmišljati in delovati onkraj varnega zavetja. Onkraj navidezne varnosti. Ravno ta navidezna varnost nas duši in ubija. Osvoboditi se strahov je prvi korak k resnični svobodi.

Do Livorna in Bastie

V kolikor ne bi bilo Covid-a potem tudi našega potovanja na Korziko ne bi bilo in z njim spoznanja. Spoznanja o prelepem otoku oddaljenem vsega nekaj ur od doma. Le dobrih sedem ur nočne vožnje in že smo v Livornu, na zahodni obali Italije. Še v mraku smo pred ogromnim trajektom in čakamo na vkrcanje. Seveda zaradi Covid-a smo vsi rahlo nestrpni. Ne toliko zaradi nevarnosti okužbe, kot zaradi neznanih postopkov pri vkrcanju in potrebne dokumentacije vsled pandemije.  Vse je potekalo mnogo enostavneje kot se je zdelo še kakšno uro nazaj.

Potovanje s trajektom je trajalo štiri ure in pol. Cena karte je bila za tri osebe, in nadpovprečno velik avto in psa 🙂 112 EUR-ov, kar se mi zdi zelo dobra cena. Seveda smo zadnje dni lovili najugodnejšo ponudbo in v tej je bil prevoz avta zgolj za 1 EUR-o. Super, ne?

Sant'Antonino, Corsica
Sant'Antonino, Corsica

Vožnja s trajektom je vedno nekaj posebnega. Predvsem so posebne daljše plovbe. Občutek svobode, ki nam jo daje neskončna modrina in prvi obrisi novega sveta, ki z vsako minuto dobivajo jasnejšo podobo. Menim, da kar veliko izgubljajo tisti, ki na končne destinacije praviloma potujejo z letalom. Doživljanje pokrajin in ljudi na poti od doma do cilja ima svoj velik čar. Pot nas postopoma pripravi na spremembo okolja, ki ga na ta način mnogo pristneje doživimo, saj lažje razumemo spremembo tako v pokrajini kot v mentaliteti ljudi.

Na Korziki smo šele nekaj minut in njene ceste že odkrijejo svojo pravo naravo. Iz Bastie se vzpenjamo do našega prvega prelaza na Korziki. Za hip se ustavimo. Pogled proti vzhodu nam razkriva širno morje, pogled proti zahodu pa gorato in divjo pokrajino otoka, ki bo naslednja tedna naš novi dom.

Proti Monte Cinto
Proti Monte Cinto

Calvi in severni del Korzike

Tokratni “overland” smo si zamislili malenkost drugače. Poskusili bomo na način, da imamo več dni tabor na enem mestu in iz tega mesta odkrivamo deželo. Za Korziko smo si izbrali tri izhodišča, za Sardinijo pa celo samo dve. Bomo videli kako se bo sprememba  v načinu potovanja obnesla.

Naše prvo izhodišče je Calvi, ki se nahaja na severozahodni strani otoka. Nekako nepisano pravili pravi, da v kolikor ste prvič na Korziki, morate obvezno obiskati Calvi, ali še bolje bivati tukaj. Mesto se ponaša s številnimi kavarnami in restavracijami, ki poleg tradicionalne francoske kuhinje ponujajo fantastično lokalno hrano. Seveda ga obkroža prelepo morje in v zaledju visoki vrhovi, ki se dvigajo krepko preko 2.000 m nad morjem.

Sami si tega kraja nismo izbrali za naše izhodišče zaradi samo zaradi kulinarike in lepih plaž, ampak ker njegova lega omogoča super izhodišče za večdnevno raziskovanje tega dela otoka.

V naslednjih dneh si imamo namen ogledati naslednje “Have to see” točke kot so:

  • polotok Cap Corse
  • puščavo Desert des Agriates
  • slikovita mesteca Belgodere in Sant’Antonino
  • naravne znamenitosti kot so: Calanques de Piana, Foret de Valdo Niello
  • seveda mestece Calvi s prelepo Chapelle de Notre-Dame de la Serra
Sant'Antonino, Corsica
Sant'Antonino, Corsica

Povprečno smo vsak dan naredili 200 do 250 km. Kamp smo zapuščali nekje ob 09:00 in se praviloma vračali v mraku ali temi, kar je pomenilo tam nekje med 20:00 in 21:00. Prav vsak dan smo bili aktivni skoraj 12 ur. Le s takšnim tempom si je mogoče ogledati v razmeroma kratkem času, tolikšen del nekega novega okolja. Čas za počitek pride mnogo kasneje.

Glede na to, da na spletu najdete praktično vse informacije o zgoraj naštetih krajih, bom v tem pisanju navedel le naše izkušnje in mnenja. 

Polotok Cap Corso

Vožnja po polotoku velja za eno lepših obmorskih voženj, ki jih lahko doživite. Vožnja se prične pri mestu Bastia in se nadaljuje do skrajnega severa otoka in polotoka ter se zaključi pri majhnem, a turističnem mestecu Saint-Florent. Celotna izkušnja nam je vzela praktično cel dan. Moja lastna ocena je, da seveda se splača videt, ampak…. Ampak, vozil sem že neprimerno več lepših obmorskih cest in nikakor ni nekaj, kar morate doživeti. V kolikor imate višek časa potem OK, drugače pa ne boste zamudili nekaj strašnega. Na Korziki je ogromno cest, ki so bistveno bolj atraktivne kot je ta, tako da mogoče raje izberete kaj drugega.

Puščava Désert des Agriates

Tukaj seveda ne gre za pravo puščavo. Gre le za velik kos pokrajine, kjer je opuščeno kakršno koli delovanje človeka. Ni kmetovanja, ni živine le divja pokrajin, ki je prepredena s fantastičnimi Off-road potmi. Ampak,… Spet ampak 🙂 Ne veselite se prehitro. Čeprav imamo samo zelo zmogljivo terensko vozilo, sem pokrajino raziskoval peš. V kolikor le želite doživeti pravo off-road vožnjo, najemite lokalne šoferje z njihovimi vozili, saj ta vozila imajo čas kasneje sami na svoje stroške popravljat v domačem kraju, kar za vaše vozilo ravno ne bi veljalo.

Čeprav je bilo izredno vroče, sva z Aisho neizmerno uživala v samoti, ki jo nudi hiking na tako odmaknjenem terenu. Super je bilo in želel bi še. Škoda, da nisva imela več časa in več vode, saj je bilo peklensko vroče. 

Absolutno priporočam!

Pasja vročina
Pasja vročina

Belgodère in Sant’Antonino

Slikovitost strnjenih mest na gorskih pobočjih je neverjetna. Sprehajanje po ozkih ulicah je možno tudi v močni pripeki, kar dela ta mesta zelo zanimiva za obisk v katerem koli delu dneva. Čeprav je bilo zunaj prav peklensko, so bili sprehodi prav prijetni. Seveda za to poskrbi obilje sence, ki jo nudijo ozke poti, visoke stavbe in obilje hladnega kamna, ki je osnovni gradnik teh starodavnih mest. Motivov za fotografijo ali za zgolj občudovanje je neskončno mnogo. Uživanje ob pitju kave, čaja ali še bolje ob odlični kapljici rujnega je še toliko večje. Vsekakor priporočam in absolutno spada na seznam “Have to see”.

Calanques de Piana, Forêt de Valdo Niello

Sicer ne veliko, ampak kolikor se slišal od drugih, so prav vsi navdušeno pripovedovali o naravnih lepotah Korzike. Povem vam tudi sam. Vse je res in še mnogo več. Korzika ima neverjetno naravno lepoto. Je divja, gozdnata, s kanjoni in rekami prepredena dežela. Obdaja jo prelepo morje in prelepe plaže. Vsekakor je eden najlepših biserov narave, kar smo jih doživeli na naših poteh. Absolutno se lahko poda ob bok Norveški in Škotski. V Evropi vsekakor spada med TOP 3 destinacije za ljubitelje narave.

Calvi in Chapelle de Notre-Dame de la Serra

Izbira Calvija za izhodišče se je pokazala za pravilno. Je nekako v centru glavnega dogajanja severo zahodnega dela Korzike. Za samo mesto nam ni ostalo ravno dosti časa, vendar smo njegov utrip in lepoto ujeli z nekaj večeri ob njegovi promendai. Vsekakor si zasluži visoko mesto na seznamu videnega. Na ta seznam vsekakor spada  tudi prelepa kapela, ki kot zavetnica bdi nad mestom. 

Povzetek raziskovanja severnega dela otoka

Že prve dni nas je Korzika navdušila s svojo lepoto. V kolikor bi moral izpostaviti in v kolikor ste omejeni s časom, priporočam da se posvetite severo zahodnemu delu otoka in manj področju okoli Bastie, saj je del okoli Bastie zame preveč turističen. Zahodni in osrednji del pa je bogat s slikovitimi mesteci in vasmi v notranjosti otoka, prelepo naravo in prelepim morjem.

, ,