Proti zahodu, do Gibraltarja
Po več kot desetih letih potovanj na najbolj osnoven “OVERLAND” način smo prišli do ugotovitve, da moramo nekaj spremenit. Razlogov se je nabralo kar nekaj, vendar na jih sedaj ne bom našteval. Vedeli, smo da moramo spremenit, ampak kaj oziroma kako pa je že bistveno težje.
Imeli smo nekaj iztočnic, ki so nam pomagale pri iskanju rešitve. Prva in najpomembnejša odločitev je bila, da ohranimo terenske zmogljivosti vozila. To nam je bilo daleč najpomembnejše. Hkrati pa smo si želeli olajšati prenočevanja. Mogoče bi bilo bolje v kolikor bi napisal, da ne toliko olajšati, kot pa jih narediti primerna za resnično vsako okolje in še bolj za vsako vremensko priložnost.
Ja, seveda se poznavalcem kar hitro nudijo odgovori kor so 4×4 VAN z vsemi možnimi nadgradnjami ali pa celo kakšen Mitsubishi FUSO, ki so še bolj nore sanje. Težava je ta, da resnično zmogljiva in dokaj nova rešitev stane daleč onkraj naših trenutnih finančnih zmožnosti. Vedeti moramo, da se pogovarjamo o številkah bistveno višjih od 100.000 !!!
DO GIBRALTARJA – VRHUNCI
– odlična izkušnja vožnje s prikolico
– obisk samostana Monasterio de Piedra
– izgubljeni v Pirenejih
– obisk Segovije
– Ronda ter ostala Andaluzija
– …
Trasa, ki smo jo izbrali
Kadar koli gremo proti Španiji ali Portugalski se držimo načela, da na Zahod vozimo preko Alp, domov pa se vračamo pa najhitrejši in najenostavnejši poti, to je preko Genove. Seveda, prav vedno si želimo videti kaj novega. In ta želja nas vodi do odkrivanja vedno novih poti. Tako je bilo tudi tokrat. Prvo spanje je bilo v Cremoni in nato počasi dalje proti Fossanu in naprej do Francije in mesta Gap. Nato se je skoraj obvezno potrebno spusti na jug proti Montpellieru. Pot smo nato nadaljevali do Perpignana, kjer smo zavili proti Pirenejem. Nekoliko pod Andoro smo prečkali Špansko mejo, ter nadaljevali pot proti Zaragozi ter Madridu. Prvi “resen” cilj nam je bila Segovia. Po Segoviji smo obrnili proti jugo zahodu, ter ob zahodni španski meji nadaljevali pot do Sevilje in nato do Ronde. Od tam, pa smo skoraj že videli Gibraltar.
Monasterio de Piedra
Obisk omenjenega samostana nas je popolnoma navdušil. Bistvo tega obiska ni samostan sam, vendar to kar ga obdaja. Samostan je skrit v “rajskem vrtu”, ki ga obdaja. Skrit je med klifi reke Rio Piedra, ki je osrednja figura samostana oziroma vsega kar ga obdaja.
Monasterio de Piedra v osrčju Aragonije v Španiji, je pravo odkritje za vsakega popotnika, ki išče mir in lepoto narave, prepleteno s človeško zgodovino. Ta nekdanji cistercijanski samostan, ustanovljen v 12. stoletju, se ponaša z bogato zgodovino, ki se prepleta z osupljivimi naravnimi prizori.
Ob obisku tega kraja vas bo najprej prevzela njegova arhitektura. Samostanske zgradbe, ki odražajo prehod romanske v gotsko arhitekturo, skrivajo v sebi stoletja molitve in kontemplacije. Ampak bistvo samostana najdemo v njegovih vrtovih in naravnem parku. Tu se razkriva pravljična pokrajina, kjer vodni slapovi, mirna jezera in bujna vegetacija ustvarjajo prizore, ki se zdijo kot iz drugega sveta.
Vodni element je tisto, kar resnično določa ta kraj. Reka Piedra teče skozi park, ustvarjajoč vrsto slapov, od katerih je vsak lepši od prejšnjega. Poti in mostovi so strateško postavljeni, tako da obiskovalcem omogočajo, da se izgubijo v naravni lepoti in hkrati občudujejo mojstrovine, ki jih je ustvarila narava sama.
Obisk Monasterio de Piedra je kot potovanje skozi čas, kjer se zgodovina, vera in naravna lepota prepletajo v harmonično celoto, ki očara vsakega obiskovalca. To je kraj, kjer lahko resnično začutite duh preteklosti, medtem ko ste obkroženi z neizmerno lepoto narave. Za popotnike, ki iščejo mir in inspiracijo, ali za tiste, ki cenijo zgodovino in naravno lepoto, je ta samostan nedvomno destinacija, ki jo je vredno obiskati.
Pregovorno odlična hrana in vina Španije
Popolnoma navdušeni nad obiskom samostana ter iskanju poti nazaj v snoven svet je pustilo svoj davek. Davek na izrednem apetitu. Apetit je skoraj neobvladljiv. Apetit po odkrivanju in spoznavanju, apetit po novem dnevu, ki nam bo prinesel nova presenečanja in nova spoznanja in seveda apetit po ta trenutek lažje dosegljiv. Apetit po kakšnem finem kosu mesa z žara in nežnem, blagem, sadnem vinu iz te pravljične pokrajine.
Glede na to, da smo sredi oktobra, so večeri in noči že precej hladne. Iz tega razloga je še toliko prijetneje sesti ob kaminu ob odprtem ognju in v polnem pričakovanju. Toliko sem neučakan in lačen, da raje greva z Aisho na kratek sprehod, kot pa da bi za mizo čakal na večerjo. Ko se vrneva naju že čaka ogromen kos mesa z žara. Da ne govorim o kosu, ki ga ima na mizi Zorica. Sem popolnoma prepričan, da tako velikega kosa mesa v življenju še ni pojedla. Večerja je bila predobra. Ponovno popolni dan v Španiji se bliža koncu. Ljubezen postaja le še globja.
Segovia
Po Španiji smo naredili že precej kilometrov. Večkrat smo bili na severu Španije vse od Pamplone do San Sebastiana, Bilba in vse do Santiaga de Compostele ter La Corune. Ravno tako smo precej krat prevozili traso ob Pirenejih in da ne govorim južno traso proti Andaluziji. Tokrat, pa smo prvič ubrali pot proti osrednjemu delu Španije, proti Madridu. Vožnja je mnogo prijetnejša ter pokrajina mnogo lepša, kot sem si mislil. Prav na vsakem kilometru sem užival.
Obiska Segovije sem si že leta želel. Ni dokumentarca o Španiji, kjer Segovija in njen svetovno znani akvadukt ne bi imel osrednje vloge. Ravno ta akvadukt je bil tudi glavni razlog našega postanka.
Segovija je starodavno mesto v srcu Španije, ki očara obiskovalca s svojo monumentalno preteklostjo. Najbolj znamenit je njen rimski akvadukt, veličasten inženirski dosežek, ki se razteza čez mesto in se je ohranil skozi stoletja. Ta arhitekturni čudež ni samo simbol mesta, ampak tudi priča o rimski zgodovini in napredku.
Nekaj dejstev o akvaduktu:
- Starost in izgradnja: Akvadukt je bil zgrajen v 1. stoletju našega štetja, čeprav natančen datum njegove izgradnje ni znan. Rimljani so ga zgradili brez uporabe malte, s skrbno oblikovanimi in zloženimi kamnitimi bloki, ki se držijo skupaj zgolj pod lastno težo in natančnostjo inženiringa.
- Dimenzije: Impresiven spomenik doseže višino približno 28 metrov (najvišja točka) in dolžino okoli 818 metrov. Sestavljen je iz približno 166 lokov, ki so razporejeni v dva nivoja v najvišjem delu strukture.
- Namen: Njegov prvotni namen je bil prenos vode iz reke Frio do mesta, pri čemer je premagal razdaljo približno 15 kilometrov od svojega izvira. Voda je tekla po kanalu na vrhu akvadukta, ki je zagotavljal nujno potrebno vodo za prebivalce, kopeli, fontane in domove v Segoviji.
- Ohranjenost: Akvadukt je izjemen zaradi svoje izjemne ohranjenosti. Skozi stoletja so za njegovo vzdrževanje redno skrbeli, kar je ključni razlog, zakaj še danes stoji tako mogočno in nepoškodovano.
- Simbol mesta: Danes je akvadukt simbol Segovije in ena izmed najpomembnejših turističnih znamenitosti. Je tudi UNESCO-va svetovna dediščina, kar poudarja njegov pomen in vrednost za svetovno kulturno dediščino.
Nič manj dih jemajoča znamenitost je Alcázar Segovia. Alcázar Segovia je pravljični grad, ki se dviga kot iz srednjeveške pravljice. Njegovi stolpi in obzidja so polni zgodb o kraljih, kraljicah in legendah, ki so oblikovale špansko zgodovino. Grad, ki se pogosto primerja z gradovi v Loari, je eden izmed najbolj fotografiranih motivov v Španiji, njegova slikovitost pa navdihuje obiskovalce z občutkom čudeža.
Segovija je mesto živahnih trgov, ozkih ulic in okusne kulinarike. Mesto je prepleteno z bogato kulturo, tradicijo in umetnostjo, ki se odraža v vsakem kamnu in ulici, kar Segoviji daje edinstven, nepozaben značaj. Obisk Segovije je kot potovanje nazaj v čas, kjer se zgodovina, kultura in arhitektura združujejo, da ustvarijo čarobno atmosfero, ki obiskovalce popelje skozi čudovite prizore španske dediščine.
Na jug, do Andaluzije, do Ronde
Pot proti Gibraltarju se zaključuje. Vse bližje smo jugu in vse bližje smo Gibraltarju, kjer nas čaka trajekt do Afrike. Pred tem pa se bomo ustavili še na skrajnem jugu Španije. Kakšen dan oddiha si bomo vzeli v prelepi Andaluziji. Ta oddih bomo izkoristili za ogled še ene velike znamenitosti Španije, in sicer za ogled znamenite Ronde.
Ronda je eno izmed najstarejših mest v Španiji. Mesto leži na osupljivem mestu. Leži visoko nad globoko sotesko El Tajo. Pogledi in razgledi na samo mesto oziroma iz njega so milo rečene osupljivi.
Ronda je razdeljena na dva dela z dramatično sotesko. Oba dela povezuje znameniti Puente Nuevo, kamniti most, ki je pravo inženirsko čudo, zgrajeno v 18. stoletju. Most ne le fizično povezuje stari in novi del mesta, ampak služi tudi kot simbol Rondine edinstvenosti in lepote.
Stari del mesta, znan kot La Ciudad, je labirint ozkih srednjeveških ulic, ki vodijo mimo zgodovinskih zgradb, tradicionalnih andaluzijskih hiš in čudovitih cerkva, ki odražajo bogato zgodovino in kulturno dediščino Rondine. Med sprehodom po teh ulicah lahko občutite duh preteklosti, ki še vedno živi v srcu tega čarobnega mesta.
Ronda je prav tako znana po svoji povezavi s toreadorji in bikoborbami. Plaza de Toros v Rondi, ena izmed najstarejših in najlepših are za bikoborbe v Španiji, je pomembna znamenitost, ki priča o dolgi tradiciji toreadorjev in bikoborb, ki je globoko zakoreninjena v andaluzijski kulturi. Muzej v areni ponuja vpogled v zgodovino in kulturo bikoborb, ki je tako značilna za to regijo.
Poleg bogate zgodovine in kulture, Ronda ponuja tudi veličastne naravne lepote. Narodni parki in pohodniške poti, ki obkrožajo mesto, so raj za ljubitelje narave in pustolovščin. Razgledi na okoliško pokrajino, sotesko in mesto z različnih vidikov so preprosto osupljivi.
Ronda je tako mesto, kjer se prepletajo zgodovina, kultura, naravna lepota in tradicija. Njegova edinstvena lokacija, arhitekturne znamenitosti in živa kulturna dediščina ga naredijo za enega najlepših in najbolj obiskanih mest v Andaluziji. Obisk Ronde je priložnost, da doživite čarobnost Španije v njeni najčistejši obliki, v mestu, kjer je vsak kotiček poln zgodbe in lepote.
Zbrane misli po končani prvi etapi?
Kot sem že toliko krat napisal, je Španija fantastična dežela za lahkotna overland potovanja. Cenovno ugodna, fantastične ceste, večina avtocest brez cestnin, da o hrani in vinih sploh ne govorim.
V kolikor ste ljubitelj lepe pokrajine in lepih, nezahtevnih cest, potem bi vam vsekakor svetoval naslednjo traso: Lleida – Alcaniz – Teruel – Albacete – Granada. Tudi vožnja preko Pirenejev je izredno lepa in nas ves čas nagrajuje z izrednimi pogledi in prelepimi ovinki.
Španija me posebej navdušuje tudi iz razloga, ker so ogromne površine države komaj kaj naseljene. Prostora za uživanje v naravi, za pohajkovanja, za divja kampiranja je kolikor vam srce poželi.
Za obisk in raziskovanje tega dela sveta vam bi priporočal, da se na pot odpravite nekje od sredi septembra do sredi oktobra. Temperature so idealne, dolžina dneva ravno tako. Na cestah prav nobene gneče in tudi v turističnih krajih postaja zelo znosno. Na turistično gnečo pa tako ali tako ne boste naleteli, saj pri overland potovanjih ste tako ali tako vsaj 90% časa izven turističnih centrov, ki so rezervirani za tiste, ki jih turistične agencije prav nesramno ožemajo in jim kažejo le delčke tega, kar je resnično vredno potovanj.
