Priprave v Bolgariji

May 7, 2015
Posted in Potovanja
May 7, 2015 Andrej Pulko

Priprave na Balkanu za veliko potovanje do Mongolije

Čas velikega poletnega potovanja se bliskovito bliža. Nekaj več kot mesec in pol nas samo še loči od odhoda do krajev, ki so od nas oddaljeni 7 časovnih pasov proti vzhodu.

Z mislimi in s takšnimi ali drugačnimi pripravami smo pri tem potovanju že kakšne štiri mesece. Plan poti je pripravljen že vsaj 90 %. Sedaj smo v polni meri pridobivanja viz, in sicer moramo pridobiti kar 5 različnih viz in to predvsem za države, kjer beseda administracija ima kar veliko težo. Še vedno smo v strahu, da bi se kje pri kakšni dokumentaciji kaj zataknilo, ampak upamo na najboljše.

……

Za predah od nenehnega dela ter za predah od priprav na potovanje sem s svojim “najhvaležnejšim” sopotnikom Hatiko, skočil za par dni v meni izredno prijetno Bolgarijo. Med prvomajskimi prazniki sva sklenila testirati sebe, opremo, avto in priprave na potovanje prenesti iz raznih oblik papirja v naravo. Vsekakor mi je ta varianta neprimerno bližje in tudi ljubša, kot pa prebiranje neskončno mnogo prispevkov, pregledovanja spletnih strani in druge literature.

Čeprav smo v Bolgariji bili že kar nekajkrat, poskušam v prav vsako potovanje vnesti kakšno novo pot oziroma spoznati še nepoznan predel ali kraj.

Pot proti Beogradu vsekakor ne sodi v to kategorijo. Sem pa sklenil tokrat prevoziti Đerdap z druge strani kot običajno. Pot po Đerdapu v Srbiji sem opravil že ničkolikokrat. Sedaj pa bom še s to potjo opravil po Romunski strani.

Kasneje sem videl, da mi tudi tokrat ne bo v celoti uspelo, saj mi je pot prekinila zapora na cesti, ki mi je onemogočila nadaljno pot. Ampak nič ne de. Zapora me je prisilila vožnje preko skrajnega zahodnega roba Karpatov.

S Tiko po Bolgariji

Pot proti Bolgariji sva nadaljevala ob Donavi, kjer sem s prečkanjem te veličastne reke tudi prispel v Bolgarijo. Prečkanje prav vseh mej s Tiko (psičko) je potekalo brez kakršnih koli težav. S strani policistov oziroma carinikov praviloma vedno samo pozitiven odnos. Tika še od tako “stroge” uniforme prejme le naklonjene poglede 🙂 .

V Bolgariji sva se osredotočila predvsem na njen SZ del in sicer v okolici mesta Belogradchik in nato še na jug v Rodope. Pot sva delno spremenila, saj je bilo še precej snega na višinah blizu 2000 m. Tako je “iskanje” Rilskih jezer ponovno odpadlo.

Vse dni se je vreme spreminjalo iz ure v uro. Od sonca do močnih nalivov in tako praktično vse dni. Takšno vreme zna biti prav zoprno, ko je zvečer potrebno postavit šotor in vse okoli tebe mokro, umazano,… Nimaš si kje skuhati večerje,… Ampak tako pač je.

V Rodopih  sva taborila ob Diavolskem mostu, ogledala si naravni fenomen Chudnite mostove, sotesko Trigradske reke in okolico Yagodine. Vsi ti kraji si zaslužijo neprimerno več časa kot sva ga imela midva na razpolago.

Ponovno izrekam že večkrat izrečeno misel. Bolgarija je čudovita država, ki navdušuje s svojo pestrostjo in domačnostjo.

, ,