Po Črni Gori in Albaniji
Zadnja leta je Albanija vsekakor hit med ljudmi, ki si želijo vsaj kanček izven znanega in “varnega”. Čeprav je Albanija vsaj tako varna kot preostali del Balkana, se je še vedno oklepa sloves “nevarne”, če ne vsaj “neznane” dežele. Vendar vam po vsaj že 6-7 kratnem prečkanju Albanije po dolgem in počez, zagotavljam, da razen prometa, na vas ne preži prav nobena druga nevarnost.
Vedeti je potrebno, da je “romantične” Albanije vedno manj. Najdemo jo še v odročnih dolinah. Vse preveč se nekontrolirano gradi in razvija. Vendar je ta razvoj bolj kaotične narave. Vsi bi želeli na hitro obogateti ne glede na posledice za okolje in ohranjanje tradicije, prepoznanovnosti, svoje kulturne dediščine in kot skupek vsega za ohranjanje svoje identitete.
Na cestah proti večjim mestom je kar precejšen kaos, vendar je situacija zaradi ogromnega števila policije ob teh cestah, precej pod nadzorom. Prehitevanje v škarje je nekaj povsem običajnega. Tega smo se mi že kar odvadili, zato je potrebna še toliko večja previdnost.
Kar se tiče Črne Gore moram reči, da razen severa in področja Durmitorja, me Črna gora ni prav nikoli posebej pritegnila. Nekako mi ne sede. Še posebej ne, ko se približam turistični obali. Tukaj je bolj ali manj vse tako napihnjeno in prepotentno, da se je najraje izognem v velikem loku.
Z enim stavkom bi rekel takole, absolutno preveč zaverovani v svojo lepoto in veličino, ki pa jo bolj ali manj vidijo le oni. Tukaj je še popoln prometni kaos, ki vlada na priobalnih cestah, ki vam lahko še tako lep dan spremeni v nočno moro.
Kotor
Že dlje časa sem imel v mislih obisk Lovčena. Prav vedno se mi je izmuznil. Sedaj pa je bila prava priložnost. Glede na to, da smo bivali le dobrih 80 kilometrov proč od Kotorja in torej v neposredni bližini Lovčena, smo se odločili, da naredimo še skok na Lovčen. Na poti do Lovčena pa je seveda prelepi zaliv Boke Kotorske. Glede na to, da je bila Boka Kotorska s Kotorjem priljubljena iztočnica pripovedovanj naše babice, smo se še odločili, da v njen spomin zvrnemo enega na starodavnih ulicah enega najlepših mest Jadrana.
Vožnja od Trebinja do Kotorja ob prelepem vremenu je čista poezija. Kakor hitro zapustiš Trebinje te obda divjina in planine. In vse tako do zaliva Boke Koterske, ki pa je tako ali tako poglavje zase.
V Kotoru smo se ustavili vsega za nekaj ur. Le toliko, da smo se v miru sprehodili in občudovali nepregledne trume turistov, ki so iz plavajočih hotelov drli v majhno mestece. Tako bom rekel: za videt in čim hitreje pobegnit iz tega kaosa. Prav verjetno se bo slej kot prej zgodilo podobno kot drugim turističnim centrom ob Sredozemlju, kjer domačini počasi izgubljajo živce in pričenjajo pravi upor proti poplavi turistov. Seveda tej poplavi turistov so primerni tudi cene.
Kotor je čudovito mesto ob obali Jadranskega morja v Črni Gori, znano po svoji bogati zgodovini in osupljivi naravni lepoti. Mesto ima dolgo zgodovino, ki sega v rimsko dobo, ko je bilo območje naseljeno in znano kot Acruvium. V 6. stoletju je Kotor postal del Bizantinskega cesarstva in ostal pomembno pristanišče ter vojaška baza. Od leta 1420 do 1797 je bil Kotor pod oblastjo Beneške republike, kar je močno vplivalo na arhitekturo mesta. Benečani so zgradili obzidje okoli mesta, ki je še vedno dobro ohranjeno. Po padcu Beneške republike je Kotor postal del Habsburške monarhije in nato Avstro-Ogrske do konca prve svetovne vojne. Po prvi svetovni vojni je Kotor postal del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje Jugoslavije, kjer je ostal do njenega razpada v 90. letih. Po razpadu Jugoslavije in kratkem obdobju zvezne države Srbije in Črne Gore je Črna Gora postala neodvisna leta 2006, Kotor pa je ohranil svoj zgodovinski pomen in postal priljubljena turistična destinacija.
Kotor se nahaja na jugozahodni obali Črne Gore, v enem najbolj zaščitenih zalivov na Jadranu, znanem kot Kotorski zaliv (Boka Kotorska). Zaliv je globoko vkopan v celino in oblikuje naravno pristanišče. Mesto je obdano z visokimi gorami, delom Dinarskega gorstva, kar mu daje dramatično kuliso in ga ščiti pred močnimi vetrovi z morja. Kotor je znan po svoji srednjeveški arhitekturi. Starodavno mestno jedro je labirint ozkih ulic, trgov in starih zgradb, ki vključujejo cerkve, palače in trdnjave. Mesto je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. Kotor ima sredozemsko podnebje z milimi, vlažnimi zimami in toplimi, suhimi poletji. To ugodno podnebje prispeva k bogati vegetaciji in privlačnemu življenjskemu okolju. Poleg zgodovinskih znamenitosti je Kotor obdan z naravnimi lepotami, kot so strme gore in kristalno čisto morje. Zaliv je dom številnih manjših vasi in mest, ki so prav tako zgodovinsko in kulturno bogata. Kotor je mesto, kjer se prepletata zgodovina in narava, kar ga naredi edinstveno destinacijo za obiskovalce, ki iščejo kulturne in naravne znamenitosti.
Nacionalni park Lovčen
Po kaotičnem in prenagnetenem Kotorju se prične spektakularna vožnja proti Lovčenu. V kolikor vam letni čas kot tudi vozilo dopuščata (vsekakor ne avtodomi ali kakšna večja vozila), priporočam panoramsko vožnjo od Kotorja do Lovčena preko Trojice in Zlatarice (glej mapo). Vožnja s prikolico je bila na trenutke precej adrenalinska. Ampak pogledi, ki se odvijajo ob poti absolutno nagradijo ves trud in na trenutke celo trpljenje za volanom.
Kot boste prebrali v naslednjem odstavku vodi do Njegoševega mavzoleja 461 stopnic. Mogoče se ne sliši ravno malo, ampak v praksi pa hitro v nogah čutiš prav vsako. Ampak že sama pot, ki vodi skozi tunel je atraktivna. Popolna nagrada pa pride, ko ste na vrhu. In ta nagrada ima vsaj tri razloge. Prvi je, da ste premagali vse te ….. stopnice. Drugi razlog je neverjeten razgled, ki se vije z vrha Lovčena in tretji je sam mavzolej, ki je resnično impresiven. Absolutno priporočam.
Najbolj znana točka v parku je mavzolej Njegošu, ki se nahaja na vrhu Jezerskega vrha (1657 m). Mavzolej je posvečen Petru II. Petroviću Njegošu, črnogorskemu vladiki, pesniku in filozofu, ki je živel v 19. stoletju. Zasnoval ga je znani hrvaški kipar Ivan Meštrović, mavzolej pa je bil odprt leta 1974. Dostop do mavzoleja vodi preko 461 stopnic, ki se vijejo skozi skalnati predor.
Mavzolej Njegošu je pomemben kulturni in zgodovinski spomenik Črne gore. V notranjosti mavzoleja se nahaja granitni sarkofag, nad njim pa mogočen kip Njegoša. Poleg kulturnega pomena ponuja mavzolej tudi spektakularen razgled na okoliško pokrajino, ki ob jasnih dnevih sega vse do Jadranskega morja in Skadarskega jezera.
Peter II. Petrović Njegoš je ena najpomembnejših osebnosti v črnogorski zgodovini. Rodil se je leta 1813 v vasi Njeguši v družini Petrović-Njegoš, ki je imela dolgo tradicijo vladanja Črni gori. Njegoš je postal vladika (verski in posvetni voditelj) Črne gore pri komaj 17 letih, po smrti svojega strica Petra I. Petrovića.
Njegoš je bil izjemno izobražen in izjemno radoveden človek. Šolal se je v Cetinju in v ruski prestolnici Sankt Peterburg, kjer je spoznal evropsko kulturo in filozofijo. Njegovo največje literarno delo je “Gorski vijenac,” epska pesnitev, ki opisuje boj Črnogorcev proti Osmanskemu cesarstvu. Delo velja za enega največjih dosežkov srbske književnosti in je temelj črnogorske narodne zavesti.
Njegoš je bil tudi izjemno praktičen voditelj. Pod njegovim vodstvom je Črna gora doživela pomembne reforme, vključno s centralizacijo oblasti in organizacijo stalne vojske. Njegov cilj je bil modernizacija države in krepitev njenega položaja v regiji.
Njegošev mavzolej na Lovčenu je bil zgrajen na njegovo izrecno željo, saj je imel močno čustveno vez z Lovčenom. Menil je, da je ta gora simbol črnogorske neodvisnosti in svobode. Njegova želja je bila, da bi bil pokopan na vrhu Jezerskega vrha, kar se je tudi uresničilo po njegovi smrti leta 1851.
Njegošev kip v mavzoleju, ki ga je ustvaril Ivan Meštrović, je ena največjih skulptur na Balkanu. Njegova impresivna podoba z orlom in mečem simbolizira moč in odločnost Njegoša kot voditelja. Mavzolej je bil zgrajen v socialističnem obdobju Jugoslavije in je danes eden najbolj obiskanih kulturnih spomenikov v Črni gori.
Skadarsko jezero
Po obisku Lovčena sledi še sklepno dejanje današnjega dne in to je vožnja do Skaderskega jezera in do našega priljubljenega kampa ob njem. Ta kamp je na Albanski strani in vsega kakšnih 10 kilometrov pred Skadrom. V njem smo že kar nekaj krat bivali. Kamp je absolutno TOP. Od 100 kampov v Evropi, jih je le mogoče 5 na nivoju tega kampa.
Osebje, lokacija in predvsem večerna veduta je nekaj, kar prekaša še tako visoka pričakovanja. Od zadnjega obiska so še dodatno razširili gostinski objekt, ki se nahaja tik ob obali jezera ter nudi izredno kvalitetno kulinarično ponudbo po zelooo ugodnih cenah. Kompletno bivanje v tem kamu bi ocenil za čito 10. Boljšega ni.
Ta kamp je tudi odlično izhodišče za raziskovanje Severa Albanije. Tukaj imam predvsem v mislih dolini Teth in Valbona, ki sta bisera med gorami.
Skadarsko jezero, največje jezero na Balkanskem polotoku, se nahaja na meji med Črno goro in Albanijo. Jezero pokriva površino med 370 in 530 kvadratnimi kilometri, odvisno od letnega časa in količine padavin. Približno dve tretjini jezera pripada Črni gori, preostala tretjina pa Albaniji.
Skadarsko jezero je kriptodepresija, kar pomeni, da je del njegovega dna pod morsko gladino. Nastalo je pred približno 5 milijoni leti kot posledica tektonskih dejavnikov. Zgodovinsko je bilo jezero pomembno za različne civilizacije, vključno z Iliri, Rimljani, Bizantinci in Slovani. Ime je dobilo po srednjeveškem mestu Skadar (Shkodër) v današnji Albaniji.
Skadarsko jezero je dom ene najbolj bogatih bioloških raznolikosti v Evropi. V njem živi več kot 270 vrst ptic, zaradi česar je pravi raj za ornitologe. Med najbolj opazne vrste spadajo pelikan, čaplja, kormoran in številne vrste rac. Jezero je tudi dom več kot 40 vrst rib, med njimi je znana skadarska krap.
Območje okoli jezera je pokrito z bujnimi trstičji, močvirji in številnimi endemičnimi rastlinami. Velik del črnogorskega dela jezera je zaščiten kot nacionalni park, ustanovljen leta 1983, kar zagotavlja ohranitev tega edinstvenega ekosistema.
Ob obalah Skadarskega jezera se nahaja več zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Med njimi so ostanki starodavnih trdnjav, cerkva in samostanov. Ena najbolj znanih znamenitosti je samostan na otoku Vranjina, ustanovljen v 13. stoletju. Jezero je obkroženo tudi z več tradicionalnimi črnogorskimi vasmi, kjer lahko obiskovalci doživijo pristno lokalno kulturo in kulinariko.
Berat
Za nami je vesela noč oziroma pravilneje večer. Z dobro jedačo in pijačo ter nekaj kratkimi smo proslavili naš prihod v Albanijo na naše “staro mesto”, kjer smo prav vedno od srca dobrodošli. Kljub temu smo že zgodaj pokonci in sledi “najpriljubljenejši” del kampiranja in to je pospravljanje kampa. ampak tudi to je del, ki se mu ne moreš izogniti.
Sledi vožnja skozi Skader proti Tirani in vse do Berata. Pot je dolga 200 kilometrov, kar je ravno prava dolžina, da je še užitek ne glede na kaotičnost, ki vlada na teh cestah v Albaniji. Problematičen je odsek Shkodër – Durres – Vlore oziroma krak proti Tirani in Elbasanu.
V Beratu nas pričaka izjemna vročina. Mora biti krepko nad 30°C. Glede na to da je še april in da takšnih temeratur še nismo ravno vajeni, imamo prav vsi malo bolj počasen temo ter vsi nekako nagonsko iščemo senco. In seveda, kje ja najlepša senca? Ja, v gostilni seveda. Oziroma natančneje povedano smo tokrat izbrali slastičarno. Sladice so bile preveč mamljive, da bi se jim odpovedali.
Berat je eno najstarejših mest v Albaniji, je znano po svoji čudoviti arhitekturi, bogati zgodovini in kulturni dediščini. Mesto, ki leži ob reki Osum v osrednji Albaniji, je vključeno na Unescov seznam svetovne dediščine zaradi svoje edinstvene arhitekture in zgodovinskega pomena. Pogosto ga imenujejo “mesto tisočerih oken” zaradi značilnih belih hiš s številnimi velikimi okni, ki se strmo dvigajo nad reko.
Berat ima dolgo in razgibano zgodovino, ki sega več kot 2400 let nazaj. Mesto so ustanovili Iliri, kasneje pa so ga osvojili Rimljani, Bizantinci in Osmani. Med osmanskim obdobjem je Berat postal pomembno kulturno in versko središče. Mesto je ohranilo svojo starodavno zasnovo in arhitekturo, kar obiskovalcem omogoča vpogled v njegovo bogato preteklost.
Ena najbolj impresivnih znamenitosti mesta je grad Berat, znan tudi kot Kalaja. Grad se nahaja na hribu nad mestom in ponuja čudovit razgled na okolico. Znotraj obzidja gradu se nahajajo starodavne cerkve, džamije in tradicionalne hiše. Grad je bil zgrajen v 13. stoletju in je služil kot obrambna trdnjava skozi stoletja.
V Beratu se nahajta tudi dve zgodovinski soseski, Mangalem in Gorica, ki se nahajata na nasprotnih bregovih reke Osum. Mangalem, s svojo osmansko arhitekturo in značilnimi belimi hišami, je bil nekoč muslimanska četrt, medtem ko je bila Gorica pravoslavna četrt. Obe soseski sta znani po svojih ozkih tlakovanih ulicah, značilnih hišah in zgodovinskih stavbah.
Berat je znan tudi po svoji kulinariki, ki združuje tradicionalne albanske jedi s pridihom sredozemskih vplivov. Med najbolj priljubljenimi jedmi so tave kosi (jagnjetina pečena z jogurtom), pite (tradicionalne albanske pite z različnimi nadevi) in sveže pripravljene ribe iz reke Osum.
V Beratu se skozi leto odvijajo številni kulturni dogodki in festivali. Med najbolj znanimi je Mednarodni festival dokumentarnega in kratkega filma (Dokufest), ki privablja filmske ustvarjalce in ljubitelje filma iz celega sveta.
Južna obala Albanije
150 kilometrov obalne ceste med mestom Vlorë in do meje z Grčijo je ena lepših obalnih voženj na Mediteranu. Pokrajina je prečudovita. V ozadju visoke gore, ki se strmo spuščajo v morje. Morje je prečudovitih barv. Cesta ovinkasta in ves čas se dviga in spušča. Ves del poti ima preprosto drugo energijo kot osrednji del Albanije. Je bistveno manj kaotičen. Smeti praktično ni. Je zelo podoben celinski Grčiji in to njenemu lepšemu delu.
Kot lahko zasledite v mojih objavah izpred let, sem prav vedno užival in občudoval ta del Albanije. Pokrajina je preprosto prekrasna. Poseljenost majhna. Lepe vasice ter relief ob poti me spominja na prelepo Amalfiteansko obalo. Ampak, ponovno ta ampak! Ob tokratni vožnji sem z žalostjo opazoval “razvoj” te regije. Ja, zakaj pa sedaj razvoj v narekovaju? Ni vedno gradnja infrastrukture kot novih namestitvenih kapacitet razvoj! Ne, včasih si moramo jasno odgovoriti, kaj želimo videti čez 20 – 30 let. Ali želimo povsod videti apartmajska, hotelska naselja, ki so 10 mesecev na leto prazna in izgledajo kot mesta duhov. S takšnimi naselji se trajno uniči podoba okolja, ki nas je ravno pred leti pritegnila. Sčasoma vse to kar je takšen kraj delalo privlačnim, postane breme in velik črni madež, ki nas prične odvračat. In tukaj se ponovi moje vprašanje. Kaj je razvoj in kaj želimo videti čez 20 let? Zgodba Portugalske se je pričela ponavljati tudi tukaj. Žal! Žal se prav nikoli prav nič ne naučimo iz preteklosti.
Butrint
Vse kar je povezano z zgodovino in arheologijo me neizmerno privlači. Predvsem iz obdobje antike ali še iz starejših obdobij. Tako je tudi že zelo oznaka na zemljevidu nad krajem Butrint.
Butrint je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Albaniji, ki ponuja bogat vpogled v zgodovino in kulturo Balkanskega polotoka. Nahaja se na jugu države, blizu mesta Saranda in meje s Grčijo. Unescov seznam svetovne dediščine vključuje Butrint zaradi njegovega izjemnega kulturnega pomena in dobro ohranjenih starodavnih ruševin.
Butrint ima dolgo in razgibano zgodovino, ki sega več kot 2500 let nazaj. Mesto je bilo prvotno naseljeno v bronasti dobi, kasneje pa so ga razvili Grki, Rimljani, Bizantinci, Benečani in Osmanli. Vsaka civilizacija je prispevala k arhitekturni in kulturni dediščini Butrinta.
V 6. stoletju pr. n. št. so grški kolonisti ustanovili Butrint kot del širšega grškega naseljevanja Jadranskega morja. Mesto je postalo pomembno kulturno in trgovsko središče, kar dokazuje akropola in številni drugi grški spomeniki.
Rimljani so zavzeli Butrint v 2. stoletju pr. n. št. in ga spremenili v pomembno upravno središče. V tem obdobju so zgradili številne monumentalne stavbe, kot so akvedukt, termalni kompleksi, gledališče in forum. Rimsko obdobje je predstavljalo zlato dobo Butrinta, ko je mesto doseglo vrhunec svojega razvoja.
V 6. stoletju so Butrint prevzeli Bizantinci, ki so utrdili mesto in ga obogatili z verskimi stavbami. Pomembna bizantinska zapuščina je baptisterij, eden največjih in najlepših na Balkanu, z osupljivimi mozaičnimi tlemi.
V srednjem veku so mesto nadzorovali Benečani, ki so zgradili obrambne strukture za zaščito pred osmanskimi vpadi. Osmanli so kasneje osvojili Butrint, vendar je mesto začelo izgubljati svoj pomen in postopoma propadlo.
Butrint je bogat z arheološkimi ostanki, ki prikazujejo različna obdobja njegove zgodovine. Med najbolj impresivnimi znamenitostmi so:
- Grško-rimsko gledališče: Dobro ohranjeno gledališče, ki datira v 3. stoletje pr. n. št. in je bilo kasneje razširjeno v rimskem obdobju. Gledališče je imelo kapaciteto za več tisoč gledalcev in je bilo središče kulturnega življenja.
- Baptisterij: Zgrajen v 6. stoletju, je eden največjih in najlepših primerov zgodnjekrščanske arhitekture na Balkanu. Ponaša se z osupljivimi mozaičnimi tlemi, okrašenimi z geometrijskimi vzorci in živalskimi motivi.
- Asklepion: Svetišče posvečeno grškemu bogu zdravilstva Asklepiju, ki je bil pomemben kraj za romarje, ki so iskali zdravljenje.
- Benečanska trdnjava: Zgrajena v 15. stoletju, ponuja čudovit razgled na arheološko najdišče in okolico. V trdnjavi se nahaja tudi muzej, ki hrani številne artefakte najdene v Butrintu.
Butrint se nahaja v zavarovanem narodnem parku, ki vključuje tudi slikovito laguno in bujno vegetacijo. Park ponuja habitat za številne vrste ptic, rib in drugih živali, kar obiskovalcem omogoča edinstveno kombinacijo kulturnega in naravnega doživetja. Butrint je izjemno arheološko najdišče, ki združuje bogato zgodovino, impresivno arhitekturo in osupljivo naravno okolje.
Zakaj na pot po Črni Gori in Albaniji?
Črna Gora in Albanija sta dve balkanski državi, ki ponujata izjemne možnosti za overland potovanje. Njuna raznolika pokrajina, bogata zgodovina in kulturna dediščina omogočajo edinstveno izkušnjo, polno odkrivanja in pustolovščin. Pot po teh dveh državah vas bo popeljala skozi slikovite gore, na obale Jadranskega morja, skozi starodavna mesta in skozi bujne nacionalne parke.
Črna Gora
Črna Gora, znana po svoji osupljivi naravni lepoti, združuje gorske vrhove, globoke kanjone, mirna jezera in obalna mesta. Njena zgodovina sega tisoče let nazaj, kar se odraža v številnih zgodovinskih in kulturnih spomenikih.
Črna Gora je dom čudovitih naravnih parkov, kot sta Nacionalni park Durmitor in Nacionalni park Lovčen. Durmitor je znan po svojih veličastnih gorah, ledeniških jezerih in kanjonu reke Tare, ki je najgloblji v Evropi. Lovčen pa poleg naravne lepote ponuja tudi zgodovinske znamenitosti, kot je mavzolej Njegošu.
Črnogorska obala, ki se razteza ob Jadranskem morju, je polna slikovitih mest in vasi. Kotor, starodavno mesto, zaščiteno s strani Unesca, je znano po svojem srednjeveškem starem mestnem jedru, kjer ozke ulice vodijo do zgodovinskih cerkva in trdnjav. Budva, s svojo starodavno trdnjavo in peščenimi plažami, je priljubljena turistična destinacija, medtem ko Ulcinj ponuja dolge peščene plaže in bogato zgodovino.
Črna Gora je bogata z zgodovinskimi spomeniki in kulturnimi zakladi. Cetinje, nekdanje kraljevsko mesto, je dom številnih muzejev in zgodovinskih stavb, ki pričajo o dolgi zgodovini črnogorske državnosti.
Albanija
Albanija, znana po svoji gostoljubnosti in neodkritih lepotah, je država, ki hitro pridobiva na priljubljenosti med popotniki. Njena zgodovina je polna različnih kultur in civilizacij, kar se odraža v arhitekturi, tradicijah in kulinariki.
Berat in Gjirokastër sta dve mesti, vključeni na Unescov seznam svetovne dediščine. Berat, znan kot “mesto tisočerih oken”, očara s svojo osmansko arhitekturo in čudovitim razgledom na reko Osum. Gjirokastër, rojstni kraj nekdanjega komunističnega voditelja Enverja Hoxhe, je znan po svoji trdnjavi in kamnitih hišah.
Albanska riviera, ki se razteza od Vlore do Sarande, je polna čudovitih plaž, kristalno čistega morja in slikovitih obalnih vasi. Plaže, kot so Dhermi, Himara in Ksamil, ponujajo idilične kraje za sprostitev in uživanje v soncu. Butrint, starodavno mesto blizu Sarande, je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Albaniji, ki ponuja vpogled v več tisočletij zgodovine.
Tirana, glavno mesto Albanije, je živahno mesto, ki združuje staro in novo. Skanderbegov trg, Narodni muzej in moderna Piramida so le nekatere izmed znamenitosti, ki vas bodo navdušile. Shkodër, eno najstarejših mest v Albaniji, ponuja bogato zgodovino in kulturne spomenike, vključno z gradom Rozafa in Shkodërskim jezerom.
Overland potovanje po Črni Gori in Albaniji je izjemna priložnost za raziskovanje manj znanih, a izjemno lepih kotičkov Balkana. Združuje čudovite naravne pokrajine, bogato zgodovino, kulturno raznolikost in toplo gostoljubje lokalnega prebivalstva. Ta potovanja so prava pustolovščina, ki ponuja nepozabne izkušnje in vpoglede v edinstvene značilnosti obeh držav.