Po Grčiji
Obiskati, doživeti, raziskovati in voziti po Grčiji je zame prav vedno privilegij, ki se ga nikoli ne bom naveličal. Kaj je v tej deželi takšnega?Zame vse, za nekoga pa … Ljudje, pokrajina, vonj, barve, glaba, hrana, … Vse tako mediteransko, vse tako sproščeno. Nekdo bi v tej sproščenosti videl kaj drugega, jaz pa vidim bolj ali manj samo ljubezen do življenja in spoštovanje tega, kar nam je bog namenil.
Tokrat smo se iz Butrinta namenili proti Pargi, prelepem mestu na zahodni obali, na obali Jonskega morja. Iz Parge smo se namenili proti Delfom in nato naprej na obalo egejskega morja do samega Maratonskega polja ter do legendarne Akropole. Akropola ter Maratonsko polje sta bila nekaj novega, nekaj kar je bilo že dlje časa na seznamu mojih želja in sedaj je prišel čas, da se ene izmed teh želja tudi uresničijo.
Izkušnja Akropole nas je povzdignila v nebo, kar smo ravno potrebovali saj smo se odpravili proti legendarni Meteori, samostanom v oblakih. Ponovno doživetje Meteor je bilo še pristnejše, intenzivnejše kot prvotno. Po Meteori pa še severneje, proti prelepemu Vikosu, Konitsi,…
Parga
Pogled na Pargo je najlepši z morja, kjer že v daljavi opazite živobarvne hiše, ki izstopajo iz zelenga ozadja. Pargo in samo okolio Parge dodatno krasi zelo razgiban relief, kjer vzpetine kot morski zalici pričarajo eno zelo dinamično podobo, od katere zelo težko odmaknete pogled.
Pozno popoldne se sprehajamo ob obali. Oziram se po mestni plaži, po morju, ki je kljub mestu biserno čisto. Vedno bolj pa mi pogled uhaja proti otočku Panagia in prelepi kapelici Marijinega vnebovzetja. Otoček s kapelico zaokružuje prelepo veduto obmorskega kraja.
Parga je slikovito obmorsko mesto na zahodni obali Grčije, v regiji Epir. Nahaja se ob Jonskem morju, nasproti otoka Krf. Mesto ima bogato zgodovino, čudovite plaže in razgibano pokrajino. Parga ima dolgo zgodovino, ki sega v starodavne čase. V antičnem obdobju je bila Parga pomembno pristanišče in trgovsko središče. V srednjem veku je bila pod vplivom Bizantinskega cesarstva in kasneje Beneške republike, kar je pustilo pomemben pečat na arhitekturi mesta. V 18. in 19. stoletju je bila Parga večkrat pod napadom osmanskih sil, dokler ni bila leta 1819 prodana Osmanom. V začetku 20. stoletja je postala del sodobne Grčije.
Parga je znana po svojih čudovitih plažah s kristalno čistim morjem. Najbolj priljubljene plaže vključujejo Valtos, ki je ena največjih in najbolj obiskanih, ter Lichnos, kjer lahko uživate v mirnem vzdušju in vodnih športih. Za tiste, ki iščejo bolj odmaknjene kotičke, je tu plaža Sarakiniko, ki je dostopna s čolnom ali po ozki cesti skozi oljčne nasade.
V neposredni bližini Parge se v morje izliva reka Acheron. Legenda govori, da je Acheron reka žalosti in da so jo uporabljali stari Grki za potovanje v podzemlje. V Parghi lahko uživate tudi v okusni grški hrani. Lokalne taverne ponujajo sveže morske sadeže, tradicionalne jedi kot so moussaka, souvlaki in bogate solate.
Delfi
Od prelepe Parge se žal moramo prehitro posloviti in z vožnjo nadaljujemo ob obali Jonskega morja. Le kakšne dobre pol ure vožnje je za nami, ko se v daljavi kaže obris prelepega otoka, otoka Lefkade. Otok s svojimi plažami, s svojo vegetacijo in s svojo razgibanostjo vsekakor sodi med bisere Mediterana. Lefkada je tudi center za navtični turizem Grčije in izhodišče za jadranje po arhipelago otokov Lefkada, Kefalonija, Itaka ter Zakintos. Le na Zakintosu še nismo bili. Za ostale tri otoke vam lahko zagotovim, da so prelepi in potep po njih je fantastično doživetje. Seveda moram dodati, da mi na takšna mesta nikoli ne potuje znotraj glavne sezone, ampak pred ali po sezoni in tedaj so božanski.
Zgornje navedbe so razlog, da zelo resno razmišljam, da bi poskušal sopotnike pregovoriti, da zavijemo na enega izmed teh otokov in preostale dni uživamo in samo uživamo. Prelepe spomine imam na Kefalonijo in Itako in ne mine mesec, ko ne pomislim, kako bi za nekaj časa pobegnil na enega izmed njih in sestavil misli za prihajajoča leta.
Le misel na Akropolo me žene naprej. Že tako dolgo je na seznamu mojih želja, da le z njo pred očmi zberem dovolj energije, da pobegnem nostalgičnim mislim. Včasih so izkušnje, predvsem tiste prijetne, nam lahko kar velika “cokla”.
Pred leti sva z ženo doživela kar majhno ali pa niti ne tako majhno katarzo na pobočjih Delfov. Prizori, ki so se spremnili v izkušnjo ter nato v spoznanje, kaj je v življenju resnično pomembno. Še danes naju ti, čeprav kar srce parajoči prizori, mnogo krat ženejo dalje. Kratek povzetek tega spoznanja bi bil: “Ne odlagaj življenja, še prehitro bo prišel čas, ko več ne boste zmogli”.
Preden nadaljujem z opisom Delfov še ena informacija za vse popotnike, ki imajo svoje kosmate prijatelje za sopotnike. Na arheološko najdbišče Delfov psom ni dovolje vstop.
Delfi so starodavno mesto v Grčiji, znano po svojem slavnem svetišču in preročišču Apolona. Nahajajo se na jugozahodnem pobočju gore Parnas, približno 180 kilometrov od Aten. Delfi so najbolj znani po preročišču, kjer so se ljudje posvetovali s preroško svečenico, imenovano Pitija. Verjeli so, da Pitija prejema navodila neposredno od boga Apolona. Delfi so bili poseljeni že v mikenski dobi, okoli leta 1400 pr. n. št. Mesto je doseglo vrhunec svoje moči in vpliva v klasičnem obdobju, ko so k njim prihajali ljudje z vseh koncev Grčije. Med najpomembnejšimi ostanki so Apolonov tempelj, kjer je bila Pitija, stadion, kjer so potekale Pitijske igre, gledališče in zakladnica Atencev, kjer so Grki shranjevali darove za bogove. Delfi so bili tudi središče za umetnost, kulturo in religijo. Pitijske igre, ki so se odvijale vsaka štiri leta, so vključevale glasbene, atletske in gledališke tekme. Zaradi svoje zgodovinske in kulturne vrednosti so Delfi uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine.
Atene – Akropola
Akropola se nahaja praktično v samem centru mesta. To dejstvo je bilo razlog, da mi je zadnjih 50 kilometrov pred Atenami začel utrip naraščati. Ves čas me preganjajo misli kako bom v prometnem kaosu, ki je značilen za Atene, vozil s prikolico po samem centru mesta. Konec koncev je avto s prikolico dolg slabih 10,0 m. Misel na kakšno obračanje ali vzratno vožnjo po ozkih ulicah ob množici temperamentnih Grkov mi ni ravno prijetna misel. Ampak ob takšnih trenutkih si rečem: “Še vedno smo in tudi tokrat bomo”.
Akropola v Atenah je eno najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu in je simbol starogrške civilizacije. Nahaja se na skalni vzpetini, približno 156 metrov nad morjem, ki dominira nad mestom Atene. Njeno ime izhaja iz grških besed “akro” (visok) in “polis” (mesto), kar dobesedno pomeni “visoko mesto”. Ta strateška lokacija je bila izbrana zaradi svoje obrambe in vidljivosti.
Gradnja Akropole se je začela v 5. stoletju pr. n. št., v zlati dobi Aten pod vodstvom Perikla. Ta obdobje je prineslo največje arhitekturne dosežke Grkov, med katerimi izstopa Partenon. Partenon je tempelj, posvečen boginji Ateni, zaščitnici mesta, in velja za mojstrovino dorskega sloga. Zgrajen je bil med letoma 447 in 432 pr. n. št. in je znan po svoji simetriji, kiparskih dekoracijah in ogromni Fidijevi kipu Atene, ki je nekoč stal znotraj njega.
Med perzijskimi vojnami je Akropola doživela pomembne in dramatične dogodke. V začetku 5. stoletja pr. n. št., ko so Perzijci napadli Grčijo, je bila Akropola prizorišče pomembnega konflikta. Po bitki pri Termopilah in zmagi Perzijcev pod vodstvom kralja Kserksa I. so perzijske sile vdrle v Atene.
Leta 480 pr. n. št., po zmagi v pomorski bitki pri Salamini, so Perzijci napadli in zavzeli Atene. Večina prebivalstva Aten se je pred prihodom Perzijcev umaknila na bližnje otoke, predvsem Salamin. Perzijci so tako z lahkoto zavzeli prazno mesto in se usmerili proti Akropoli, kjer se je nekaj branilcev še vedno upiralo.
Kljub junaškemu odporu so Perzijci uspeli premagati branilce in zavzeti Akropolo. V tem času so Perzijci uničili večino zgradb na Akropoli, vključno s starimi templji. Ta uničenje je bilo del širšega načrta Perzijcev, da bi uničili kulturne in verske simbole Grkov ter jih tako demoralizirali.
Po porazu Perzijcev so se Atenjani pod vodstvom Perikla lotili obsežnega projekta obnove Akropole. Med 5. stoletjem pr. n. št. so zgradili nove, monumentalne zgradbe, vključno s Partenonom, Erehtejon in Propilejami, ki so postali simboli atenskega zlatega obdobja in grške civilizacije nasploh.
To obdobje obnove in gradnje ni bilo le arhitekturno in umetniško pomembno, ampak je tudi politično in kulturno simboliziralo obnovo atenske moči in ponosa po uničenju s strani Perzijcev. Akropola je tako postala trajen simbol vztrajnosti, kulturne identitete in umetniškega dosežka starodavnih Aten.
Pot okoli Akropolskega hriba – Akropole je dolga približno 3,0 kilometre. Torej za obhod, vzpon na Akropolo in še kakšno manjše raziskovanje boste naredili kakšnih 5-7 kilometrov. Ampak nikar se ne ustrašite. Teh nekaj kilometrov bo minilo bistveno prej kot si mislite. Sam vzpon na Akropolo preko Propilej deluje resnično monumentalno. Vzpon traja mogoče kakšnih 20-30 min in prav ves čas se pred vami kaže mogočna podoba Akropole. Fascinanten, zame je absolutno fascinanten pogled na te mogočne in prelepe objekte. Z njimi se lahko le kosa pogled z vrha Akropole. Absolutno priporočam!
Za nami je popolni dan. Za celodnevni trud se nagradimo z večerjo v pristni grški restavraciji, kjer ob dobri hrani in odličnem vinu podoživljam videno in doživeto.
Le kakšen kilometer od našega kampa se nahaja Maratonsko polje. Kraj, ki je bilo prizorišče ene najbolj epskih dogodkov v Grški zgodovini. Seveda te priložnosti ne moremo izpustiti iz rok. Odpravimo se in stopimo na posvečena tla. Tlak, ki so prepojena s krvjo branilcev.
Bitka pri Maratonu
Bitka na Maratonskem polju je ena najbolj slavnih bitk v zgodovini in se je odvila leta 490 pr. n. št. med Grki in Perzijci med prvo perzijsko invazijo v Grčijo.
Po vstaji jonskih mest, ki so jih Perzijci zatirali, se je perzijski kralj Darej I. odločil kaznovati Atene in Eretrijo za njihovo podporo upornikom. Zato je leta 490 pr. n. št. poslal veliko vojsko in floto, da bi napadel Grčijo.
Perzijska vojska, ki jo je vodil general Datis, se je izkrcala pri Maratonu, približno 40 kilometrov severovzhodno od Aten. Atenčani so se hitro pripravili na obrambo in poslali glasnika Filipida v Šparto, da bi prosili za pomoč. Špartanci so zaradi verskih obveznosti zamujali, a Atenčani niso čakali.
Atenčani, pod poveljstvom Miltiada, so zbrali okoli 10.000 hoplitov. Pridružilo se jim je tudi okoli 1.000 vojakov iz Plateje, njihovega zaveznika. Skupaj so se pripravili na spopad s precej večjo perzijsko silo, ki naj bi štela okoli 25.000 mož.
Miltiad je uporabil taktiko, ki je temeljila na krepitvi svojih kril, medtem ko je center postavil v nekoliko šibkejši položaj. Ko se je bitka začela, so grški hopliti napadli s polnim tekom, da bi se izognili perzijskemu obstreljevanju s puščicami. Močni grški krili sta hitro obkolili Perzijce, kar je povzročilo paniko v njihovih vrstah.
Grki so v odločilni bitki uspeli popolnoma premagati Perzijce. Perzijci so utrpeli hude izgube, medtem ko so Grki izgubili relativno malo vojakov. Zmaga na Maratonskem polju je bila izjemno pomembna, saj je pokazala, da lahko grške mestne države premagajo mogočno perzijsko vojsko.
Po bitki je glasnik (domnevno Filipid) tekel iz Maratona do Aten (približno 42 kilometrov), da bi sporočil zmago, in nato umrl zaradi izčrpanosti. Ta dogodek je kasneje navdihnil moderno maratonsko tekmo.
Bitka na Maratonskem polju je utrdila samozavest Grkov in postala simbol njihove svobode in odpornosti. Prav tako je zaznamovala začetek dolgotrajnega konflikta med Grčijo in Perzijo, ki je dosegel vrhunec v bitkah pri Termopilah, Salamini in Plateji v naslednjih desetletjih.
Meteora
Poklonili smo se grškim in tudi perzijskim junakom ter se odpravili na sever. Od tega trenutka bomo vozili le še na sever, proti domu. Vendar preden prispemo domov je še nekaj dni. V teh dneh nas čaka še mnogo lepega. Absolutno TOP izkušnja bo kampiranje pod osamelci in mogočnimi samostani v Meteori.
Kakor hitro zapustimo Atene in pričnemo voziti po celinskem delu Grčije, se pričnejo zbirati temni oblaki. Nisem ravno srečen, vendar sem srečen in hvaležen za fantastično vreme, ki nas je spremljalo dosedanji del poti. Lepšega vremena bi si ne morali želeti. Tako da s popolno mirnostjo sprejemam dež, ki se je pričel kazati na vetrobranskem steklu. Bomo že. V kolikor ne bi en šotor stal na tleh, bi mi bilo še toliko bolj vseeno.
Kakor hitro prispemo na mesto kampiranja, se ulije kot iz škafa. Ne dežuje, ampak voda lije v potokih. Mirno prevedrimo pod pokrito teraso in mirno čakamo na konec nevihte, ki že kaže prve znake pojenjanja. Do konca dneva imamo še vsaj tri ure. Iz kampa je prelep pogled na osamelce in ob pogledu nanje že kujem načrt. Svetloba bo po dežju fantastična. Verjetno ne bo ravno neke gneče, glede na uro dneva in glede na nevihto, ki se ravno umika. Hmmm,… V kolikor hitro postavimo šotore lahko skočimo v avto in izkoristimo trenutek.
Kamp je bil postavljen v rekordnem času in že smo v avtu in že na poti po vijugasti vaški cesti, ki vodi do vznožja impozantnih osamelcev.
Absolutno priporočam, da do Meteor oziroma do obiska samostanov dostopate iz vznožja skozi vasico Kastraki. Pogledi, ki se odvijajo s te poti so naravnost nadrealni. Šele s te perspektive dobite pravi pogled na mogočnost pokrajine kot tudi na gradbeni podvig, ki ga je zahtevala gradnja samostanov na tej lokaciji.
Ponovno so nam bogovi stali ob strani, za kar smo neizmerno hvaležni. Sledu o močni nevihti že dolgo ni več. Vreme prelepo, barve za fotografiranje naravnost čudovite. Kaj je lahko lepše kot dočakati konec dneva s pogledom na izredno igro narave ter dokazom človeške vztrajnosti, iznajdljivosti ter poguma v obliki mogočnih samostanov.
S sončnim zahodom dneva še ni konec. Prav vsak trenutek je potrebno izkoristiti na polno. Sedaj smo tukaj, sedaj imamo priložnost. Počivali in lenarili bomo doma. Že v poznem večeru se sprehajamo po prelepi vasici Kastraki in iščemo mesto, kjer bi dobili nekaj za pod zob. Kar hitro najdemo taverno, ki nam hitro daje vedeti, da je gostinstvo tukaj tradicija. Samo na kratko bom zapisal. Na tem mestu smo bili deležni mesa z žara, ki spada med TOP 10 v mojem spominu. Hrana ter vino čista desetka. Za postreženi in glede na lokacijo lahko rečem po zelo ugodni ceni.
Kakor hitro smo mlademu gostincu zaupali naše zadovoljstvo, je s ponosom in z veseljem na obrazu hitel pojasnjevat, da je prav vse kar je na mizi od tukaj. Iz te ali sosednje vasi. In kaj je še najpomembneje, vse je pripravila njegova babica. Ja, hvala babici za nepozabno kulinarično doživetje.
Meteora, kar v grščini pomeni “viseče v zraku” ali “nebesa zgoraj”, ima dolgo in bogato zgodovino. Prvi menihi so začeli prihajati v to območje že v 11. stoletju, ko so našli zavetje v naravnih jamah in razpokah v skalah. V 14. stoletju je sveti Athanasios Metaphrastes ustanovil prvi organizirani samostan, Megalo Meteoro (Veliki Meteorski samostan), kar je označilo začetek gradnje več samostanov.
Do 16. stoletja je bilo na vrhovih osamelcev zgrajenih skupno 24 samostanov. Menihi so zgradili te samostane z neverjetnim trudom in iznajdljivostjo, saj so morali uporabljati vrvi, mreže in lestve za transport gradbenega materiala in hrane na vrhove skal. Samostani so postali pomembni centri za izobraževanje, umetnost in duhovnost.
V času osmanske okupacije je Meteora služila kot zatočišče za grške upornike in zaščitila dragocene rokopise in relikvije. Danes je od prvotnih 24 samostanov aktivnih le še šest.
Meteora se nahaja v Tesaliji, v bližini mesta Kalambaka in vasice Kastraki. Regija je znana po svojih impozantnih apnenčastih skalah, ki se dvigajo do 400 metrov visoko nad ravnico. Te skale so nastale pred približno 60 milijoni let kot del podmorskih sedimentov, ki so se kasneje dvignili zaradi tektonskih premikov in erozije.
Površina skal je razgibana in prepredena z globokimi razpokami in votlinami, kar ustvarja edinstveno pokrajino, ki je idealna za plezanje in pohodništvo. Območje Meteora je tudi dom raznolike flore in favne, kar prispeva k njegovemu naravnemu čaru.
Številne pohodniške poti in razgledne točke ponujajo spektakularne poglede na samostane in okoliško pokrajino, kar naredi Meteoro eno najbolj nepozabnih destinacij v Grčiji.
Zakaj na pot po celinski Grčiji?
Celinska Grčija ponuja izjemno bogastvo zgodovine, kulture in naravne lepote, ki jih preprosto ne smete zamuditi. Potovanje po tej regiji vam omogoča vpogled v avtentično grško življenje, stran od množic turistov, ki oblegajo otoke.
Celinska Grčija je pravo bogastvo antičnih mest in arheoloških najdišč. Obiščite Atene, kjer se lahko povzpnete na Akropolo in občudujete Partenon, simbol antične grške civilizacije. Podajte v Delfe, kjer so se starodavni Grki posvetovali z orakljem. V Epidavru lahko vidite čudovito ohranjeno gledališče, znano po svoji akustiki, in v Mikeni se potopite v zgodovino mikenske civilizacije. In s temi kraji ste popraskali le površino neizmerno bogate grške zgodovine.
Celinska Grčija je ravno tako prepredena z raznoliko naravo. Gorovje Pindos ponuja številne možnosti za pohodništvo, vključno z osupljivo sotesko Vikos, eno najglobljih na svetu. Narodni park Parnasos je idealen za ljubitelje narave in zimskih športov. Jezero Plastira, pogosto imenovano “švicarski kotiček Grčije”, je odlično mesto za sprostitev in uživanje v vodnih športih.
Mesta, kot so Nafplio, prvo glavno mesto sodobne Grčije, ter Kalamata in Patra, ponujajo bogato kulturno dediščino in živahno lokalno življenje. V teh mestih lahko obiščete muzeje, galerije in uživate v lokalni kulinariki. Ne zamudite priložnosti, da poskusite tradicionalne grške jedi, kot so souvlaki, moussaka in baklava, ter lokalna vina in ouzo.
Eden najbolj spektakularnih krajev v celinski Grčiji je Meteora. Te osupljive skalne formacije, na vrhovih katerih so zgrajeni samostani, so pravi čudež narave in človeške iznajdljivosti. Vzpon na te samostane ponuja čudovite razglede in edinstveno duhovno izkušnjo.
Med potovanjem po celinski Grčiji ne pozabite obiskati tradicionalnih vasi, kjer se zdi, da se je čas ustavil. Vasice, kot so Arachova, Metsovo in Monemvasia, ponujajo vpogled v tradicionalno grško življenje, gostoljubje in obrt. Tu lahko uživate v lokalnih dobrotah, kot so sveži siri, med in domače vino.
Eden največjih zakladov celinske Grčije so njeni ljudje. Grki so znani po svoji gostoljubnosti, prijaznosti in pripravljenosti pomagati. Med potovanjem boste pogosto povabljeni na kavo ali obrok in imeli priložnost spoznati lokalne običaje in tradicije.
Potovanje po celinski Grčiji je resnično doživetje, ki združuje zgodovino, kulturo, naravo in gostoljubnost. Ne glede na to, ali ste ljubitelj zgodovine, narave, kulture ali preprosto iščete avtentično izkušnjo, vas celinska Grčija ne bo razočarala. Spakirajte, vzemite zemljevid in se podajte na potovanje, ki vas bo popeljalo skozi srce te čudovite dežele.