Romunija (2) (2012)

August 7, 2012
Posted in Potovanja
August 7, 2012 Andrej Pulko

Sigioshoara, v rojstni hiši Vlada Tepeša, Drakule

… v Sigishoaro smo prispeli v popoldanskih urah. Kot sem že omenil, v Romunijo ni dobro potovati v prvem tednu avgusta, saj tedaj se začnejo kolektivni dopusti in vsi Romuni nekam potujejo. Saj ne, da bi me to motilo, samo težko je najti prenočišče. Tako se je pokazalo tudi tukaj v Sigishoari. Dogovorili smo se, da Matic in babica počakata v parku, midva z Zorico pa greva iskati prenočišče. Povsod naletiva na enak odgovor, in sicer da žal nimajo prostora. Že malo težkih nog naletiva na majhen družinski penzion Phönix. Veselje na obraz nama povrne informacija, da imajo proste sobe. Takoj se dogovorimo za ceno z zajtrkom in že z veseljem hitiva proti najinima sopotnikoma, ki sta naju že nestrpno pričakovala.

Penzion je zelo simpatičen in ga vsekakor priporočamo vsem popotnikom, ki bodo zašli v Sigishoaro. Ima notranji vrt, kjer je zelo domače vzdušje. Pod nadstrešnico imajo vrtne garniture, kjer je možno uživati in pretegovati utrujene noge, zvečer pa ob pivu pregledovati fotografije, delati plane za naprej in na koncu tudi spati (Matic).

Po namestitvi smo se odpravili peš nazaj v strogi center mesta. Počasi smo se vzpenjali po ozkih ulicah in večer se je počasi začel prevešati v noč. Stari center mesta je zelo lepo urejen in razsvetljen. Svetloba od spodaj ustvarja dramatične sence in kakor se bliža polnoč, tako tudi sence dobivajo svojo moč. Po večerji se ženski del odpravi na spanje, midva z Maticem pa še malo po starih ulicah. Pogled mi je znova in znova bežal na rojstno hišo grofa Drakule.

 

Vlad Tepes (Drakula), Vlad Nabijač

Vlad Tepeš (Vlad Ţepeş)  (*1431; † 1476), imenovan tudi Vlad Nabijač, je bil rojen v trdnjavi Sigišoara v Transilvaniji. Oče mu je bil Vlad II Drakul, mama pa moldavska princesa Cneajna. Imel je starejšega brata Mircu in mlajšega polbrata Radua. Istega leta, ko se je rodil njegov oče, sta v Nürnbergu nemški car in madžarski kralj Sigmund uvedla vojaški križarski Red Zmaja  (nemško: DRAChe – zmaj).

Romunski narodni heroj Vlad Tepes, Drakula

Oče je pridobil vzdevek Dracul-Zmaj, ker mu je bila zaupana naloga, borba proti Turkom, na meji Transilvanije in Vlaške. Vlad Tepeš je dobil vzdevek »DRACULA« (Drakula), ki je pomenil »sin dracul« – zmajev sin.

Nič ni tako globoko zaznamovalo Romunije kot mit o srednjeveškem vladarju grofu Drakuli. Domačini ga še danes slavijo kot domoljuba in velikega junaka, ki jih je varoval pred Turki.

Malo pred dvanajsto sva z Maticem prišla na sam vrh starega mesta, ki ga označuje cerkev in pokopališče. Naredila sva krog okoli cerkve in mimo pokopališča, vendar pet minut pred polnočjo sva se odločila za povratek v penzion ;).

Sigishoara nas je tako navdušila, da smo se odločili, da si vzamemo dodaten dan počitka v tem srednjeveškem mestu. Ta dan smo bolj kot za počitek namenili lahkotnemu raziskovanju okolice.

Salina Turda, rudnik soli

… zunaj je bilo 37°C. Vroče, noro vroče. Jaz v rokah nosim dolge hlače, jakno,… Ostali sopotniki me gledajo, kot da sem bil predolgo na vročini. Rudnik soli je bil za njih presenečenje. Sploh jim nisem povedal kaj jih čaka. Toliko sem pa vseeno bil uvideven, da sem jim priporočal naj si vzamejo kaj za obleči.

Ko smo prišli do vhoda jim je postalo vse jasno. Začeli smo z oblačenjem in tako pripravljeni odpremo velika lesena vrta in iz rova pred nami začne pihati izredno mrzel veter.

Prelep rudnik soli, Salina Turda

Kar malo nestrpni se podamo po rovu naprej. Majhne luči, ki so osvetljevale rov so izginjale tam nekje v daljavi. Po občutku smo hodili približno 500 m in še vedno nič. Le raven tunel. Sam sem v sebi že začel rahlo dvomit ali smo sploh na pravem mestu. Po prehojenih še kakšnih 100 m le pridemo do prve manjše dvorane. Opazujem okoli sebe in vidim stene so se iz klesane skale spremenile in izgledajo, kot da bi bile obrizgane z nekakšno umetno maso. Sprva pomislim, da je mogoče obrizg proti krušenju. Ne da nam miru in s prstom se pričnemo dotikati te čudne snovi. Stene se prelivajo iz popolnoma črne v svetlejše tone. Šele ko vsak od nas oblizne prst vidimo, da je to dejansko sol.

Nikoli si ne bi mislil, da tako izgleda sol v naravi. Navdušeni nadaljujemo pot in kmalu prispemo do prizora, ki še najbolj spominja na kakšen prizor iz znanstveno fantastičnega filma. Prizor, ki ga zagledamo deluje kot da ni iz našega sveta. Podzemna dvorana izrednih dimenzije izgleda kot manjše mesto. Polno luči, dvigala, stopnišča, manjše gledališče, biljardi, mini golf, jezero s čolni, vrtiljak kot v lunaparku. Ne moremo se načudit. Vse je tako lepo urejeno. Materiali in razsvetljava popolnoma usklajeni. Kombinacija stekla, nerjavečega jekla, bela razsvetljava,…

,