10.000 km po Mali Aziji
Časi so takšni, da še vedno sprejemamo kompromise. Mogoče pa so kompromisi prvi znaki šibkosti, prevelike previdnosti? Kdo bi vedel?Ali pa celo vemo in si ne upamo priznati. Kakor koli, tudi letos smo vsled groženj po jesenskem valu sedaj že kar malo pozabljenega Covid-a sprejeli kompromis in se odpravili na avanturo po Mali Aziji, nam bolj znani pod imenom Turčija. Kot sem že nič koliko krat navedel, ima potovanje s svojim avtom (OVERLAND) ogromno prednosti vendar pa verjetno še bistveno več ne ravno slabosti ampak odgovornosti in previdnosti. Pri takšnem potovanju ko “zagusti” ne moremo sesti na prvi avion in se evakuirati domov. Domov nas čaka vsa ta dolga pot, ki smo jo opravili že v eni smeri. In ta pot je ponavadi začinjena s potencialnimi težavami na meji ali še huje z kakšno zaporo meje, kot je veljala dobro leto in pol med Španijo in Marokom, kar je preprečevalo kakršno koli potovanje ali vrnitev iz Zahodne Afrike. Ja, sedaj sem že kar nakazal naš razlog za ponoven kompromis, ki nas je popeljal na fantastično pot po Mali Aziji.
Na pot smo se odpravili v prvih dneh septembra. September nam je postal najpriljubljenejši mesec za potovanja po Evropi in njeni bližini. Razlogov je mnogo. Temperature so znosnejše, počitnice in z njimi povezane gneče so bistveno manjše. Cene storitev so ugodnejše, gneče na cestah je bistveno manj in še ena zelo pomembna, dan je idealno dolg. Omogoča nam ravno prav dolgo noč za temeljit počitek.
Celotno potovanje bom opisal po etapah kot so se zgodile. Etape so si sledile v smeri Bosporja nato po severni Turčiji vse do skrajne točke, ki jo je predstavljal Ani kot nekdanja prestolnica Armenije. Potovanje je nato sledilo proti jugu do jezera Van in spanja v kraterju vulkana Nemrut. Z vsakim dnem in z vsakim kilometrom se je zaljubljenost v brezmejne lepote Turčije le stopnjevala. Popol višek in nagrada so bili dnevi na Likijski obali s pohajkovanjem med antičnimi likijskimi mesti kot so: Myra, Patara, Ksantos, Pinara,…
Uvod bom zaključil z naslednjimi besedami: Turčija, raj za overlanderje, raj za ljubitelje narave, raj za gurmane in seveda raj za ljubitelje zgodovine. Upam, da boste uživali ob branju naslednjih objav, kjer bom detajlneje opisal našo pot.