Otok Skye, Ben Nevis, Glen Coe,

November 1, 2019
November 1, 2019 Andrej Pulko

Po zahodni obali Škotske do otoka Skye

Prvič na naši poti  in to precej mrzlično iščeva prenočišče pod trdno streho. Le kakšen kilometer pred nama je kraja Ullapool v zalivu Loch Broom. Kraj ni nič posebnega, je le kraj kjer iščeva prenočišče. Prav nič prostega. Poskusila sva ničkoliko krat. Vendar počasi sva se že vdala, da bo to mogoče ena izmed najdaljših noči na naših potovanjih.

Prav vsi domačini so nama vztrajno ponavljali, da v nobenem primeru te noči ne smeva preživeti na prostem. Naj si le poiščeva trdno streho na glavo. Kljub vsem priporočilom bova morala izbrati slabšo opcijo, saj drugo nama ne preostane. Tako se vrneva v majhen kamp v kraju Ardmair, kje smo na direktnem udaru vetra, ki bije iz Atlantika.

ap_SCOTLAND_66

V šotoru pri hitrosti vetra 110km/h

Že tretjič grem okoli šotora in preverjam vse vrvi. Seveda sem uporabil vse razpoložljive “ta prave” kline in ne igracke, ki pridejo zraven šotora. To so klini dolgi cca 30 cm in debeli nekje 6-8 mm. Vse je pribito in vse je maksimalno privezano. Srečo imamo, da smo si našli prostor, ki ga ščiti majhen nasip. Kljub temu na trenutke udari takšen sunek, da se čudim, da naš Robens vse to zdrži. Seveda smo se z leti marsičesa naučili. Preiskusili smo nič koliko različne opreme. To je naš že četrti šotor. Kupujemo le še opremo, ki je absolutno v zgornjem kvalitetnem in seveda cenovnem rangu. Tudi ta šotor je testiran na hitrosti vetra tam vse do cca 120 km/h. Ampak kljub vsemu nisem popolnoma miren. 

 

Pred leti sem v osrednji Turčiji že doživel, kaj pomenijo neurja, ko celo noč podpiraš šotor. Celo noč polna usta prahu in peska in straha pred uničeno opremo. Celo noč v upanju po jutru in prvih sončnih žarkih. Po upanju, da ne boš ostal brez opreme, kar bi pomenilo predčasen odhod domov.

Sedaj sem vseeno mirnejši, saj vem, da brez preizkušenj ni resničnega znanja. In te preizkušnje so mnogo krat precej neprijetne. Ampak to je del pravega “overlanda”. Drugače bi pač spal nekje v hotelu in si namakal rit v topli vodi.

Zakaj šotor tipa Robens Cabin?

– ogodje iz aluminija, palice 14 mm

– zelo odporen na veter

– ima stojno višino, omogoča daljše bivanje v njem v primeru slabših vremenskih razmer

– omogoča kuhanje, druženje, planiranje poti,…

– čas postavljanja cca 15 minut, postavi lahko ena sama oseba

Ampak,… Kako se počutiš živega, ko zunaj piha kot za sodni dan, ti pa si znotraj kuhaš topel čaj in celo najdeš še kje kakšno pozabljeno pivo. Ne menjam za hotel s sedmimi zvezdicami. To je pravi stik z naravo, to je prava divja Škotska, to je smisel vsega.

ap_SCOTLAND_71

Zunaj je že davno tema. Srebam še zadnje požirke čaja. Počasi zaprem prenosnik in pospravim karte. Pogledam po šotoru, Aisha že davno spi. Zorica je skrita pod dvema spalkama. Tudi sam komaj čakam, da zlezem v mojo ultra udobno novo spalko. Plan za jutri je narejen. Gremo na otok Skye, ki je vsekakor eden izmed biserov zahodne Škotske. Malo še razmišljam o jutrišnji poti in hkrati prisluškujem ali se neurje že kaj umirja. Ugasnem lanterno in me več ni. Z užitkom zaspim pod okriljem matere narave.

Vožnja na Skye

Jutro, piha še vedno kot za stavo. Obujem škornje in že se z Aisho odzoveva klicu narave. Pogled na morje kaže, da so razmere še slabše kot so bile večer poprej. Veter dviguje kapljice iz morja v zavese morske vode. Na trenutke, se le stežka obdržim na nogah. Dovolj je, gremo nazaj v šotor.

Razmišljam, imamo pa srečo. Resda piha, ampak dežuje pa ne. Vse je mnogo lažje, v kolikor ne pospravljaš celotnega kampa v dežju. Tedaj je vse mokro, ti si moker, oprema je mokra. Tedaj ni ravno romantične podobe o kampiranju. 

Gremo v avto in naprej. Otok Skye, Ben Nevis, Glen Coe nas že čakajo.

ap_SCOTLAND_82

Upam, da bo ta vremenska motnja, ki je posledica orkana onstran luže, končno prešla obalo Škotske in se premaknila severneje. Cel dan je minil v znamenju neprestanega naliva, orkanskega vetra in iskanje ceste do otoka Skye. Zapora ceste tik pred našim ciljem, nas je vrnila vse do jezera Loch Ness. Tako se je tri urna vožnja sprevrnila v celodnevno garanje po najbolj nemogočih razmerah, kar je možno. 

Končno smo na otoku. Vendar bi bil raje, da bi bilo jutro in še kakšnih deset ur vožnje pred menoj. Zakaj? Zato ker me je groza postavljati kamp v takšnih razmerah. Dežuje tako, da si v vsega nekaj minutah popolnoma premočen. Kljub dežni opremi, dežnim hlačam, sem po vsega nekaj minutah bil popolnoma moker. Groza, popolna groza. V kolikor bodo še dva, trije takšni dnevi, me bo začela preganjati misel o pobegu domov.

V kampu iščemo prostor, ki bi bil vsaj malo primeren za postavitev šotora. Vse je premočeno, povsod stoji voda. Pomaknemo se na najvišji del kampa, ki je še celo precej nagnjen. Bolje spati nagnjen kot kampirati na stoječi vodi. 

Vsake toliko preverim napoved in vsake toliko zrem v nebo. Ali nam bo jutri vreme vsaj malo naklonjeno?

ap_SCOTLAND_79

Grad klanu MacLeod, The Fairy Glen, Sligachan

Moje želje in molitve so uslišane. Vreme se je končno izboljšalo. Vse več je sončnih žarkov in vse več je modrega neba. Na Škotskem je vse v znamenju lovljenja trenutkov lepega vremena, ki v resnici težko trajajo nepretrgoma več kot nekaj ur. Ampak, že to je več kot odlično.

 

SE NADALJUJE

, ,

Leave a Reply